Setveni koledar – maj 2016

Maj v zelenjavnem vrtu

Na zelenjavnem vrtu najprej pregledamo, kaj od že posajenih vrtnin je smiselno reševati in katere rastline bomo posadili ali posejali na novo. Za to bo čas pravi, takoj ko se bo dovolj suho. Že posajene rastline, npr. čebulo, česen, por, krompir, ki je že odgnal, kapusnice, pa poškropimo s pripravki, ki so narejeni iz alg ali vsebujejo aminokislinske in vitaminske komplekse. To je smiselno narediti, ko se povsem osušijo. Sredstvom za krepitev rastlin je priporočljivo dodati še sredstva, ki bodo rastline zavarovala tako pred glivami plesnivkami kot pred tistimi, ki povzročajo gnilobo. Na vrtu lahko uporabimo kar čaj iz žajbljevih listov ali rmanovih cvetov. Pozneje večkrat uporabimo mešanico mleka in vode (v razmerju 1 : 1), še bolje pa je namesto mleka uporabiti kamilični čaj. Po približno desetih dneh se na rastlinah že pokaže rjava barva in za tisto, kar je rjavo, vemo, da je odmrlo, in lahko previdno odstranimo. Ko so tla suha, vrtnine previdno okopljemo, da koreninice v zračnih tleh laže črpajo hranilne snovi.

Približno do srede maja je na vrtu nevarna čebulna muha, ki začne zalegati jajčeca v čebulne liste aprila, približno v času s cvetenja višenj, zato jih imejmo do takrat prekrite. Dobra rešitev je lahka poletna koprena, razpeta preko lokov, pri kateri pa moramo paziti, da je pri tleh dobro zaprta. Namenske protiinsektne mreže v vrtnarskih trgovinah ponavadi nimajo; sama sem jo iskala po spletu in naletela na zelo zasoljene cene. Lahko pa za zaščito pred čebulno muho uporabimo tanko staro zaveso. Kljub temu da je čebula pokrita, jo moramo občasno okopati, potem pa spet hitro pokriti. Nekateri, ki jim je ta škodljivec več let zapored spomladi uničil posevek – škoda se pokaže maja, srčni list je čudno zvit, v najhujšem primeru pa čebula gnije –, čebulo sadijo šele sredi maja. In ko smo že pri škodljivcih – tudi sami ste najbrž pri delu, posebej z rahlo zemljo, npr. okrog malin ali trajnic, v minulih tednih naleteli na kakšnega koloradskega hrošča, ki so se v njej grel. Pomembno, je da maja kmalu začnemo pregledovati spodnje strani krompirjevih listov, kamor samice odlagajo jajčeca, in jih uničimo.

Sicer pa lahko ta mesec na prosto še vedno sejemo kapusnice, fižol, solato, špinačo, redkvico in grah. Ven lahko po 15. maju sadimo oz. presajamo kumare, bučke, papriko, buče, sladko koruzo, krompir, paradižnik, gomoljno zeleno in melone, posebej pri plodovkah pa ne glede na datum počakajmo na več toplih in suhih dni zapored. Ko se bo vrtna zemlja posušila, bomo lahko najprej posejali nizek, zatem še visoki fižol.

Maj v sadnem vrtu

Veje, ki so v sadnem vrtu klonile pod težo snega, v suhem vremenu čimprej odrežimo in rane poškropimo z bakrovim pripravkom, ki zmanjša možnosti za vdor bolezni v tkivo. Dognojevanje (vendar nikoli čez priporočene odmerke!), in vzdrževanje čistega in okopanega kolobarja okoli sadnih dreves je pomembno, da si bodo drevesa hitreje opomogla.

Kar zadeva rumene lepljive plošče, sodijo te v sadovnjaku le v krošnje češenj, in to šele ko prično plodovi rumeneti. Proti koncu maja navadno že začnemo redčiti plodiče zgodnjih sort breskev in marelic, s čimer zagotovimo bolj zdrav in debelejši pridelek. Na vejicah mora ostati med posameznimi sadeži vsaj za širino dlani prostora. Tam, kjer je bila konec aprila pozeba, pa se bodo plodiči v večji meri samo otrebili. Sicer pa je priporočljivo med rednimi pregledi sadnega drevja posvetiti pozornost na kolonijam listnih uši na vršičkih poganjkov, ki jih lahko mehansko uničimo. S pepelasto plesnijo na poganjkih pa se lahko spopademo tako, da upognjene vršičke pomakamo v raztopino fungicida, ki nam ga priporočijo v rastlinski lekarni.

Maj v okrasnem vrtu

V začetku maja še ni prepozno, da poskrbimo za lepo travno rušo: pregrabimo jo, prezračimo, uničimo plevel in mah, pognojimo in po potrebi dosejemo s primerno travno mešanico. Še do srede meseca na pripravljeno podlago sejemo travo za povsem novo zelenico. Po ledenih možeh bomo na prosto presadili eno- in dvoletne cvetice, katerih sadike smo vzgojili v zaščitenem prostoru, že prej pa lahko posadimo okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje: dalije, lilije, kane, gladiole. Čas je primeren za sajenje sezonskih cvetic za okras balkonov, še vedno pa sadimo tudi trajnice, posebej s koreninsko grudo, ki so vzgojene v lončkih. Z roglji motike ali s trirogljem rahljamo zemljo na okrasnih gredicah in populimo plevel. Če zdaj cvetočim grmovnicam (azalejam in rododendronom) sproti odstranjujemo odcvetele cvetove, s tem pripomoremo k bujnejšemu cvetenju v prihodnji sezoni. Seveda je odstranjevanje odcvetelih cvetov zelo pomembno tudi pri vrtnicah, in to iz več razlogov: rastlino tako spodbudimo, da tvori nove poganjke, in preprečujemo nastanek čopičaste plesni (botritisa), ki nastaja na njih, kar je bolj izrazito v vlažnih sezonah in pri vrtnicah z bogato polnjenimi cvetovi. Z dežjem in vetrom se bolezen z odcvetelega cveta širi tudi na druge dele rastline. Obolelost je pri sortah s cvetovi svetlih odtenkov vidna že na odpirajočem se popku kot pikice, medtem ko je pri rdečih v tej fazi ni opaziti. Pri odstranjevanju cvetov naj bi poganjek skrajšali do prvega petdelnega lista.