Nekako se zdi, da letošnji april vrtnim gredicam ni dal tolikšnega pospeška kot navadno, a dnevi in noči so se začeli ogrevati, kar se pozna pri uspešnosti setev, zgodnje vrtnine, jagodičevje in trajnice bujneje rastejo, na sadnem drevju se že nakazujejo prvi plodiči. Če nam obveznosti dopuščajo, da se lahko prilagajamo vremenu in vrtu, imamo ves maj dela več kot dovolj, še vedno pa je pomembno, da ne prehitevamo: predvsem ne s plodovkami s paradižnikom na čelu – saj veste, po ledenih možeh.
V začetku meseca (in potem v presledkih čez vse poletje) sejemo nizki fižol in lečo, čez kakšen teden še visoke sorte fižola. Še vedno sejemo tudi peteršilj in korenček, rdečo peso, sladko koruzo, radič za rezanje, blitvo in solato. Priljubljeno ljubljansko ledenko denimo sejemo do srede meseca, pozneje je čas za poletne krhkolistne sorte dalmatinsko ledenko, unicum in great lakes. Za poletje se dobro obnesejo tudi romanska solata, ki je bolj štrucaste oblike, katalonska solata, primerna za obiranje listov od zunaj proti sredini, in gentilina. Na prosto sejemo pozno zelje, brstični ohrovt, ohrovt, cvetačo ter brokoli za sadike, ki jih želimo presaditi junija.
Na vrtovih je pogosto ščitenje posevkov ali sadik z vrtno kopreno, a to pri solatnicah in kapusnicah zaradi temperatur ni več nujno, je pa smiselno zaradi senčenja in zaščite ravno vzklilih setev pred močnimi padavinami. Zelo pomembno pa je, da gredice, prekrite s tuneli, pa trudi plastenjake čez dan redno zračimo. Tudi če gre za kopreno, je v njih zračna vlaga povečana, kar spodbuja razvoj glivičnih bolezni.
Uveljavila se je tudi zaščita gredic s čebulo in porom pred sorodnima muhama, čebulno muho in porovo zavrtalko, od zgodnje pomladi naprej z vrtnarsko kopreno ali protiinsektno mrežo, razpetima čez loke. Por lahko odkrijete sredi maja, saj bo muha spet zalegala jajčeca šele od konca avgusta do oktobra; medtem ko je napad čebulne muhe najizrazitejši sredi aprila, ponovno pa konec maja.
Pomembno majsko opravilo je tudi okopavanje vrtnin in krompirja, saj rastline preskrbi z zrakom in hranili. Prav pri rahljanju zemlje na gredicah, ki so v bližini lanskih krompirišč, boste najprej opazili koloradske hrošče, ki so prezimili v tleh - do naselitve hroščev na krompirjeve liste in odleganja jajčec na spodnjo stran ne bo minilo dolgo. Proti koloradskim hroščem se najbolj obnese pobiranje odraslih živali, ličink in uničevanje jajčec.
In zdaj k plodovkam: tako paradižnik, paprika in jajčevec, ki so razhudnikovke, torej sorodnice krompirja, kot bučnice (buče, bučke, kumare, melone in lubenice) so toploljubne vrtnine. Za dobro rast in nastavljanje plodov potrebujejo visoke temperature in so velike porabnice organskih snovi v tleh. Pred prvim majem na prosto ne sadimo nobenih plodovk. Maja smejo prve na plano odpornejše sorte paradižnika, sledijo jim paprike, bučke in kumare, medtem ko jajčevci, lubenice in melone potrebujejo še višje temperature, zato počakamo, da se poslovijo ledeni možje. Če je prehladno, namreč doživijo stres, zakrknejo in nikamor ne zrastejo. Zanje naj bi imela tla konstantno temperaturo 15 ˚C, za paradižnik pa najmanj 10 ˚C, pri čemer naj se nočne temperature zraka ne bi spustile pod 5 ˚C.
Po ledenih možeh lahko na prosto presadimo tudi sadike.
Maj je pravšnji mesec za setev nove travnate površine: do srede meseca sejemo travo na pripravljeno podlago (če se da, jo pripravimo vsaj 14 dni prej, da se poleže). V začetku maja še vedno lahko poskrbimo za obstoječo zelenico. Kdor je spomladi ne zrači vsako sezono, naj to stori vsaj v letih, kakršno je bilo letošnje, ko se je snežna odeja nadpovprečno dolgo zadrževala na njej in jo prizadela zaradi pomanjkanja zraka, morda povzročila tudi glivično bolezen snežno plesen. Travno rušo pregrabimo, prezračimo z vilami ali vertikulirnim orodjem, uničimo plevel in mah, pognojimo in po potrebi dosejemo primerno travno mešanico.
Po ledenih možeh na prosto presadimo eno- in dvoletne cvetice, katerih sadike smo vzgojili v zaščitenem prostoru, že prej pa lahko posadimo okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje: dalije, lilije, kane, gladiole. Čas je primeren za sajenje sezonskih cvetic za okras balkonov, še vedno pa sadimo tudi trajnice, posebej s koreninsko grudo, ki so vzgojene v lončkih.
Če bomo azalejam, rododendronom in drugim bohotno cvetočim grmovnicam sproti odstranjevali odcvetele cvetove, bomo pripomogli k lepšemu cvetenju v prihodnji sezoni. Odstranjevanje odcvetelih cvetov je pomembno tudi pri vrtnicah, ker jih s tem podbudimo k tvorbi novih poganjkov in preprečujemo nastanek čopičaste plesni ali botritisa. Z dežjem in vetrom se bolezen z odcvetelega cveta namreč širi tudi na druge dele rastline. Pri odstranjevanju cvetov vrtnični poganjek skrajšamo do prvega petdelnega lista.
Vrtne jagode so najbrž že v polnem cvetu in se veselimo skorajšnjih plodov. Dobro je, če te zaščitimo pred prebrisanimi kosi, ki nas pogosto prehitijo. Nad gredico z jagodami zato postavimo loke in čeznje napnemo mrežo proti pticam. Podobno lahko zaščitimo ameriške borovnice.
Med vrtičkarji obstaja pogosta zmota o vlogi rumenih lepljivih plošč v sadovnjaku, zato jih razobešajo v cvetoče krošnje sadnih dreves. Ko drevje cveti, namreč ne koristijo ničemur, so pa past za čebele in druge koristne žuželke. V domačem sadovnjaku rumene plošče sodijo samo na češnjeva drevesa, ko začno plodovi rumeneti. Obvezno jih odstranimo takoj po obiranju. V krošnjo večjega drevesa obesimo okrog 10 enakomerno razporejenih plošč. Uporabljamo jih samo za sorte češenj, ki zorijo srednje pozno in pozno, medtem ko zgodnje nikoli niso črvive.
Sadno drevje in grmasto jagodičevje maja dognojimo z dušičnimi gnojili, redno čistimo kolobar pod krošnjo, drevesa pa preventivno škropimo proti boleznim: jablane denimo proti pepelasti plesni, ki se ob dvigu temperatur najpogosteje pojavlja na mladih poganjkih in listih, in škrlupu. Pepelasto plesen obvladujemo tudi z izrezovanjem okuženih poganjkov (videti so zakrneli in kot posuti z moko). Konec maja že lahko začnemo redčiti preštevilne plodove na sadnem drevju.