Ta mesec bomo na vrtu največ časa posvetili trajnim rastlinam in jih pripravljali na rastno sezono: obrezovali bomo sadno drevje, grmovnice, vrtnice in posušene nadzemne dele trajnic. V lepem vremenu bomo pripravljali gredice za najzgodnejše setve in sajenje, v zavarovanih prostorih vzgajali sadike in seveda uživali v cveticah, znanilkah pomladi, in ptičjem petju.
Sadovnjak
Za jagodičje, ki raste v obliki grmov, je značilno zgodnje brstenje, zato rez opravimo najprej med vsemi sadnimi vrstami. Za ohranjanje vitalnosti rastlin je najpomembnejše odstranjevanje starih, zaradi mehanskih, bolezenskih razlogov in škodljivcev poškodovanih, polegajočih se vej in odvečnih mladih poganjkov, pri čemer vzdržujemo zračnost grmov. Za jagodičjem pride na vrsto rez pečkarjev (jablan, hrušk, kutin in našija), šele pozneje koščičarjev (češenj, višenj, breskev in marelic). Najobčutljivejša vrsta je marelica, ki je ne obrezujemo pred sredino marca, zaradi velike dovzetnosti za glivične bolezni pa se prepričajmo, da bo rezi sledilo še vsaj nekaj dni suhega vremena. Sicer pa pri vseh sadnih vrstah z obrezovanjem v suhem vremenu in skrbjo za čisto in ostro orodje preprečujemo razširjanje bolezni. Vrtičkarji, ki z rezjo še nimajo dolgoletnih izkušenj, naj z opravilom ne hitijo, temveč naj izberejo čas, ko se bodo brsti začeli debeliti in si bodo bolje predstavljali rodnost drevesa v prihajajoči sezoni. Marca obrezujemo tudi ženske rastline aktinidije, medtem ko bomo moške po cvetenju, in trto, če tega še nismo storili.
Predspomladansko škropljenje proti škodljivcem in boleznim opravljamo, ko so brsti na sadnem drevju v fazi 'mišjega ušesa'. Takrat so odprti ravno toliko, da se vidijo konice lističev. Do brstenja je še čas za pomladno sajenje sadnega drevja. Zaradi cikla pridelave sadik je ponudba v drevesnicah spomladi običajno slabša kot jeseni. Če bi radi v notranjosti Slovenije posadili kaki in aktinidijo, je zdaj čas idealen, saj ti vrsti potrebujeta nekoliko več časa, da se pred zimo prilagodita na tukajšnje razmere.
Zelenjavni vrt
Ko se zemlja osuši, je eno prvih, še predpomladnih del na zelenjavnem vrtu sajenje spomladanskega česna, ki potrebuje za razvoj dobrih korenin hlad in kratke dneve. Podobno velja za čebulo, najsi jo posadimo kot čebulček ali kot sadike. Tako česen kot čebula sodita na nepognojena tla, najraje ju sadimo na četrto ali tretjo poljino. Jeseni posajeni česen okopljemo, ko je zemlja dovolj suha, s čimer spodbudimo spomladansko rast.
S sajenjem sadik pora pa naj se nam ne mudi pred koncem meseca. Priporočljivo je, da od konca marca naprej čebulo in por ščitimo s kopreno, razpeto čez loke, proti čebulni muhi n porovi zavrtalki.
Od semen bosta šla v zemljo najprej bob in grah, sledili jima bosta redkvica in špinača, zimske sorte solate pa šele, ko bo temperatura tal najmanj 5 stopinj Celzija, kar je najlaže preveriti v agrometeoroloških podatkih našega setvenega koledarja (zgoraj). Prej jo bomo lahko sejali tam, kjer smo zemljo odeli z zastirko iz listja. Tudi motovilec bomo še lahko sejali.
Marca že sadimo zgodnje kapusnice, okopljemo prezimne sorte solate ali pa posadimo kupljene sadike. Lahko jih pokrijemo s tunelom ali agrokopreno. Čas je za nakup semenskega krompirja, posebej če ga bomo nakalili v svetlem prostoru, za kar bomo potrebovali od tri do štiri tedne.
Če razmišljate o visoki gredi, je marca pravi čas, da naredite načrt ali začnete zbirati material zanjo.
Okrasni vrt
Trati moramo po dolgi zimi posvetiti pozornost posebno na mestih, kje so se morda pojavili sušeči se kolobarji. Za kakršnokoli oskrbo pa moramo pustiti, da se dodobra osušijo tako trava kot tla. Za začetek jo dobro pregrabimo, da odstranimo vse odmrle dele rastlin ter ostanke listja. Lahko jo tudi že pognojimo.
Sicer pa je skrajni čas, da počistimo suhe nadzemne ostanke okrasnih trajnic, saj je topla zima njihovo novo življenje letos zgodaj priklicala na plano.