Setveni koledar – november 2017

Sadni vrt

Res, zakaj se s sajenjem sadnega drevja čaka tako dolgo in zakaj začnejo sadne drevesnice prodajati sadike šele tik pred koncem oktobra? Ker je sadna drevesa – enako velja za vsa listopadna drevesa in grmovnice – najbolje saditi, ko rastline mirujejo. V tem času se najbolje ukoreninijo. Poleg tega olistana rastlina porabi veliko več vode, ker jo z listi "izdiha" v ozračje, medtem ko je pri neolistani izsuševanje veliko manjše. A to seveda ne pomeni, da nam posajenih dreves ni treba zalivati, nasprotno, če ni dežja, vsaki sadiki namenimo veliko vedro vode na teden.

Sajenje spomladi je priporočljivo le za toplotno občutljivejše sadne vrste, kot so marelice, kaki ali aktinidija. V času jesenskega sajenja je izbira sadik pri drevesničarjih ponavadi večja kot spomladi. Ker je sadike z golimi koreninami (takšne, ki nimajo koreninske grude oz. niso posajene v lonec) priporočljivo čim prej posaditi, da se ne izsušijo, si je sadilne jame, gnojilo in vse pripomočke najbolje pripraviti vnaprej. Jama naj bo široka vsaj 60 cm in globoka od 40 do 50 cm. Če imamo v vrtu voluharja, si priskrbimo žičnato zaščito za korenine. Sadika mora biti posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici, cepljeno mesto mora biti od 15 do 20 cm nad zemljo. Ko jamo zasujemo, zemljo okoli sadike zahodimo in vanjo zapičimo količek, ob katerega sadiko privežemo s plastičnim vezivom v obliki osmice. Drevesce takoj zalijemo z vedrom vode. Pred zimo je dobro zaščititi debelca z mrežo, ki bo preprečila, da bi lubje objedale srne in zajci. Enako sadimo druge listavce.

Pred slano poberemo aktinidije in kakije in jih v kleti postopoma medimo tako, da v zabojčke dodamo nekaj jabolk, ki z dihanjem oddajajo zorilni plin, etilen.

Okrasni vrt

Ko se temperature prvič spustijo pod ledišče, izkopljemo gomolje in čebulice toploljubnih cvetic, kot so dalije, gladiole, nerine, agapant, kane. Poskrbimo, da se na suhem dobro posušijo in jih shranimo v papirnatih vrečkah ali zabojčkih s slamo v suhem, ne pretoplem prostoru.  

Začetek novembra je idealen čas za sajenje vrtnic. Zanje izberemo izključno sončno lego, kjer bodo obsijane s soncem vsaj osem ur na dan. Prijajo jim s humusom bogata, dobro odcedna tla. Za ulončene sadike izkopljemo jamo premera 40 cm in globine 40 cm. Če je sadika z golimi koreninami, naj bo jama še nekoliko širša. Zrahljamo tudi dno sadilne jame. Na dnu jame naredimo kupček iz zemlje, ki smo jo izkopali, in nanj postavimo sadiko tako, da bo cepljeno mesto ostalo od 2 do 5 cm pod površino tal. Ko zasujemo vso jamo, sadiko utrdimo s čevlji in obilno zalijemo. V sušni jeseni tudi po sajenju redno zalivamo. Za listopadno drevje in grmovnice veljajo enaka načela sajenja kot za sadno drevje.

Za sezonski okras lahko v korita in lonce nasadimo zimsko reso, mačehe, hebe, bršljan in zimzelene jesenske trave, dokler zemlja ne pomrzne, pa lahko na gredice še vedno posadimo pomladne čebulnice.

Zelenjavni vrt

Začetek novembra je pravšnji čas za sajenje jesenskega, pa tudi spomladanskih sort česna. Sadimo ga na prerahljano gredico, ki je ne gnojimo s hlevskim gnojem ali mineralnimi dušikovimi gnojili, lahko pa jo obogatimo z domačim kompostom (do 1 l na kvadratni meter). Jeseni sadimo česen približno 7 cm globoko, če je zemlja zelo peščena, še malce globlje. Stroki naj bodo obrnjeni s koničastim delom navzgor, sadimo jih na razdaljo 10 do 15 cm, vrste pa naj bodo med sabo oddaljene 30 cm, da bomo česen spomladi lahko okopavali.

Od solatnic, ki so še na gredah, zaščitimo s tuneli pred zmrzaljo samo neprezimne, denimo radič štrucar, palla rossa, medtem ko verona, treviški in druge prezimne sorte ne potrebujejo niti prekrivanja s kopreno, enako velja za motovilec in zimsko solato. Kapusnice pustimo na gredah, dokler jih ne bomo potrebovali, enako korenček, medtem ko lahko nekaj peteršilja izkopljemo in presadimo v lonce, kjer nam bo v nekoliko zaščitenem prostoru zelenel čez zimo.

Resda zdaj jeseni v visoke grede in gomile ne bomo več sejali, vendar je vsaj spodnje plasti smiselno naložiti zdaj, ker imamo na vrtu veliko zelenega materiala, vejic, odpadlega listja in podobnega. Od suhega listja za kompostni kup, visoke grede in zastirko na gredicah s trajnicami, vrtnicami ali občutljivejšimi grmovnicami ni primerno le listje hrastov, orehov in kostanjev, ker vsebuje veliko tanina, ki zelo upočasni razgradnjo listja in neugodno vpliva na rast rastlin.