Setveni koledar - oktober 2017

Zelenjavni vrt

Če se bo torej prst dovolj osušila, da bomo pripravili rahle gredice, bomo do konca meseca še lahko sadili čebulček za prezimljanje, denimo sort majski srebrnjak in holandske rumene čebule. Konec oktobra in v začetku novembra sadimo tudi zimske oz. jesenske sorte česna (od naših sort sta takšni ptujski jesenski in anka), v istem času pa tudi spomladanske sorte, ki bodo tako imele več časa za razvoj korenin. Ne obnese pa se nasprotno, da bi šele spomladi sadili jesenske sorte. Čebulnice ne marajo gnojenja s hlevskim gnojem ali drugimi gnojili, ki vsebujejo veliko dušika in imajo rade izrazito odcedno zemljo, v kateri ne morejo gniti (slednje velja tudi za okrasne čebulnice).

Če poznih setev zimske solate, ki jo pobiramo spomladi, in špinače za pobiranje pred zimo ali na pomlad zaradi mokrote ne bomo mogli sejati, lahko seme posejemo v lončke in si na prostem vzgojimo sadike, ki jih bomo pozneje presadili na gredice. Tudi to bomo morali narediti zelo previdno, priporočljivo bo saditi s potk, da ne bomo tlačili vlažnih gredic.

Proti koncu meseca bomo morali spremljati napovedi jutranjih zmrzali ali nenadnih ohladitev in pred njimi s kopreno ali PVC-folijo zaščititi neprezimne solatnice (npr. radič štrucar), motovilca, zimskih sort solate, prezimnega radiča in špinače pa ne, saj dobro prenašajo mraz. V nasprotju z navadno špinačo pa slana prizadene toploljubno (plazečo se) novozelandsko špinačo, zato moramo to pravočasno pobrati.  

 Če so korenovke zdrave in v vrtu nimamo težav s strunami, jih lahko pustimo v zemlji do prvih zmrzali, peteršilj z močnimi koreni bo tudi prezimil, prav tako z jesenjo šele prihaja čas kapusnic, ki z nizkimi temperaturami pridobivajo hranilno vrednost.

Oktobra na gredice še lahko sejemo ozimno žito, ki nam bo služilo za zeleno gnojenje in ga bomo spomladi vkopali v tla, tisti del vrta, ki ga nameravamo gnojiti s hlevskim gnojem, pa prekopljemo pred novembrom, saj se mora gnoj v tleh ob pomoči mikroorganizmov skompostirati pred zimo, da bi bile hranilne snovi spomladi dosegljive rastlinam. Za to pa so potrebne dovolj visoke temperature. Če bo zemlja razmočena, bomo morali jeseni to opravilo opustiti.  

Okrasni vrt

Tudi s košnjami, grabljenjem listja in jesenskim zračenjem trate počakajmo, da se tla osušijo. Tudi sicer je dobro, da z zadnjo košnjo trate odlašamo čim dalj, da trava zime ne bi pričakala preveč bujna. Če še nismo poskrbeli za jesensko gnojenje, jo enkrat, dokler še raste, pognojimo gnojilom z večjo vsebnostjo kalija, ki dviguje odpornost rastlin na nizke temperature.

Najmanj skrbi z mokroto bomo imeli z zasajanjem loncev in korit s sezonskimi okrasnimi rastlinami, saj zanje ponavadi uporabimo nov substrat. Posadimo jesensko vresje, ciklame, krizanteme, in mačehe, morda celo v kombinacijami z zimzelenimi okrasnimi travami ali bršljanom. Mačehe so denimo zelo občutljive za zastajanje vode v tleh – predvsem če jih sadimo v gredice, prej izboljšajmo tla s humusom in dodatkom drobnega peska.

Enako lahko pripravimo podlago za okrasne čebulnice, posebej če jih ne nameravamo vsako leto izkopati. Če imamo na vrtu voluharja, večino, razen narcis, sadimo v zaščitne košare. Če želimo s cvetočimi čebulnicami v lončkih že januarja prehiteti pomlad, je zdaj pravi čas za siljenje: najmanj za tri mesece jih damo v hladen in temen prostor, na temperaturo med 0 in 5 stopinj Celzija, za kar bomo najverjetneje potrebovali hladilnik.

Oktobra je pravi čas za delitev in razsajanje trajnic, sajenje vrtnic, okrasnega grmičevja, žive meje in dreves. Listopadne žive meje in drevesa lahko sadimo vso jesen, s sadikami iglavcev in zimzelenih listavcev pa zelo pohitimo, da bi se do zime globoko ukoreninili. Le tako se bodo lahko iz globlje, nezamrznjene plasti zemlje pozimi oskrbovali z vodo, saj skozi iglice in liste tudi takrat izgubljajo vlago.

Sadni vrt

Za poznimi sortami jabolk in hrušk pride na vrsto obiranje lešnikov in orehov, konec oktobra pa že prvih aktinidij in kakijev. Tisti, ki so sadno letino že pospravili v klet, morajo prostor redno zračiti in sadje pregledovati, da bi izločili poškodovane in gnijoče sadeže.

V sadovnjaku z dreves odstranjujemo gnijoče in plesneče sadeže, ki predstavljajo leglo trosov glivičnih bolezni, ki bodo spomladi z višjimi temperaturami oživele. V času odpadanja listov breskve in nektarine škropimo proti breskovi kodravosti. V sadovnjakih, v katere zahaja divjad, debla ovijemo s kartonom ali koruznico ali pa okoli njih namestimo dovolj visoko žičnato zaščito.

Če bo jesen primerna za sajenje dreves (če zemlja ne bo premokra), preglejmo ponudbo sadnih drevesnic, rezervirajmo sadike želenih sort, s sajenjem sadik z golimi koreninami (tistimi, ki ne rastejo v loncih) pa počakajmo, dokler ne izgubijo listov – ponavadi se to zgodi šele novembra. Sicer pa lahko sadno drevje sadimo vse do takrat, ko zemlja zmrzne, celo v topli zimi.