Sadike bučk je smiselno posaditi do srede avgusta, če nameravamo rastline vzgojiti z direktno setvijo na gredo, upoštevajmo, da do velikosti sadike zrastejo v treh tednih.
Rastline bučk so zdrave, lepo se razvijajo, celo cvetijo, plodov pa ni. Razlog za to je namreč, da imajo samo moške cvetove (na dolgem peclju), ženskih pa ne (pri teh že na dnu vidimo zasnovo bučkice). Najpogostejša razloga sta vročinski stres in premalo pogosto pobiranje. Plodove bučk pobiramo čim pogosteje, že ko so dolgi 20 cm, če pustimo, da se debelijo v nedogled, se bo rastlina izčrpala in ne bo tvorila ženskih cvetov. Če vseeno dolgo ni nobenega, odščipnemo vse moške razen enega (njegov pomen je opraševanje) in kmalu se bodo pojavili tudi ženski cvetovi.
Razlog za propadanje plodičev od konca proti peclju je pomanjkanje kalcija, ki ga poznamo tudi pri paprikah in paradižniku, le da pri njih kot črnikast madež pri dnu plodu. Pri bučkah včasih pomislimo, da je razlog gnitja, da bučka leži na vlažnih tleh, vendar ne gre za to. Večinoma je v vrtni prsti kalcija dovolj, a ga korenine zaradi vročine in neenakomerne oskrbljenosti z vodo ne morejo črpati iz tal. Pomaga zastirka okoli rastline, ki zagotovi, da ima vlago na razpolago ves čas, poskrbimo tudi za redno zalivanje. Kalcij lahko rastlinam dodajamo le z listnim gnojenjem (škropljenjem). Zanj v vodo zamešamo sirotko v razmerju 1 : 1 ali vodi dodamo kalcijevo listno gnojilo v predpisani količini. Pomanjkanje kalcija pripisujejo tudi pregnojenosti z dušikom; bučke vedno gnojimo le z vrtnim kompostom.
Plesni na listih, ki jih je pri bučkah, enako kot pri kumarah več vrst, lahko omejimo s tem, da jih sadimo dovolj narazen (rastlina potrebuje en kvadratni meter), da jih ne zalivamo po listih, da ob prvih znakih odstranimo bolne liste in jih nesemo z vrta, potem pa se z rokami ali orodjem ne dotikamo drugih rastlin. Še predno so rastline zelo napadene in začnejo hirati, pa je smiselno na drug konec vrta posaditi nove sadike. To naredimo do srede avgusta, če nameravamo rastline vzgojiti z direktno setvijo na gredo, upoštevajmo, da do velikosti sadike zrastejo v treh tednih.
Znaki okužbe s kumaričnim mozaičnim virusom (pogost tudi pri kumarah) so rumena lisavost listov, ti so čedalje manjši, deformirani, s privihanim robom, zveriženi so tudi plodovi. Za viruse na vrtu ni zdravila. Rastlina bo morda dala še nekaj plodov, nato pa kmalu propadla. Čimprej jo odstranimo, odnesemo z vrta, da ne okuži sosednjih rastlin, in posadimo nove sadike na drug konec vrta. Z mestom sajenja bučk na vrtu dosledno kolobarimo, saj se virus ohranja tudi v tleh. Virus prenašajo tudi uši.
Če bomo tla okoli bučk zastrli s travo, slamo, miskantom ali podobnim organskim materialom, bodo enakomerneje oskrbljene z vlago, za zalivanje bomo porabili manj vode, manj bo stresov, pomanjkanja hranil in bodo bolj odporne na bolezni in škodljivce. Kot za vse plodovke je tudi za bučke priporočljivo kapljično namakanje.