Zato bi morali pred novo vrtno sezono analizirati prst

Zakaj pišemo o tem zdaj? Ker so malo daljša obdobja zimskih otoplitev, ki smo jih v zadnjih letih že vajeni, kot nalašč za odvzem vzorcev tal z gredic, v laboratorijih, kamor jih lahko odnesemo v pregled, pa ni čakalnih vrst na rezultate. Tako bomo na podlagi kemijske analize še pred pomladjo lahko imeli v rokah strokovni nasvet za gnojenje.

Kdaj je smiselna analiza tal

Analiza tal je seveda smiselna v primeru, če imamo na vrtu očitne težave, ki jih ne znamo rešiti, če smo vrt nasledili, pa nismo prepričani, da so tla pred nami obdelovali po načelih dobre vrtnarske prakse, ali če si nameravamo vrt ali sadovnjak urediti na ledini.

Najprimernejši čas za analizo tal je jesensko-zimsko obdobje (po koncu rastne dobe), sicer pa lahko vzorce tal vzamemo tudi konec zime, najpozneje do začetka rastne dobe. Kot navaja agronominja Miša Pušenjak, svetovalka za vrtnarjenje, naj bi analizo tal opravili v času, ko zemlja ni mikrobiološko aktivna, torej pozimi. Poleg tega so takrat gredice večidel prazne, zato bomo vzorce zemlje lahko enakomerno vzeli z različnih delov vrta.

Test kislosti tal, fosforja, kalija, morda tudi organske snovi

Za vrtičkarje je smiselna analiza pH, torej kislosti tal, rastlinam dostopnega fosforja in kalija, redkeje tudi organske snovi, saj je na vrtovih navadno ne primanjkuje, ker večinoma gnojimo z organskimi gnojili. Tik pred začetkom pomladne sezone je smiseln tudi hitri test rastlinam dostopne oblike dušika. Šele takrat zato, ker se dušik iz zemlje, v nasprotju s prej naštetimi rastlinskimi hranili, hitro izpira; pomembna je količina v rastni sezoni. Našteti osnovni parametri so bistveni za prehranjenost rastlin in oskrbljenost z vodo in zrakom.

Vrtičkarji imajo večinoma napačno predstavo o dejanski rodovitnosti tal: menijo, da je njihov vrt ravno prav ali celo premalo gnojen. Po izkušnjah in meritvah strokovnjakov pa so tla v domačih slovenskih vrtovih v povprečju preveč pognojena, kar – v nasprotju z laično predstavo – prav tako povzroča težave v prehranjenosti rastlin. Preveč enega namreč pogosto onemogoči dostopnost drugih rastlinskih hranil. Podobno vpliva tudi neustrezen pH tal (pogosto so ta preveč bazična, posebej če so jih v preteklosti kar na pamet apnili). Ker si laiki z golimi rezultati kemijske analize težko pomagamo, je smiselno, da ob analizi zgoraj naštetih parametrov tal naročimo tudi gnojilni nasvet.

Vzorce tal vzamemo na 10 do 15 mestih, enakomerno razporejenih po vrtu. Foto: Microgen/Shutterstock

Kje nam opravijo analizo tal

Poleg laboratorija na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) opravljajo analize vrtnih in kmetijskih tal tudi na kmetijsko-gozdarskih zavodih v Novi Gorici, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti, na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in pri nekaterih komercialnih ponudnikih.

Za predstavo, koliko bi nas stala analiza zgoraj priporočenih vrednosti, navajamo cene osnovne analize s spletne strani KIS iz decembra 2024. Določitev vrednosti pH, dostopnega fosforja (P2O5), kalija (K2O) in organske snovi stane 29,74 evra; vse našteto brez organske snovi pa 20,24 evra. Hitri nitratni test (dušik), ki je priporočljiv neposredno pred sezono, je vreden 6,60 evra. Gnojilni nasvet nas bo stal 20 odstotkov opravljene analize.

Za vzorec vzamemo prst vsaj na 10 mestih

Če bomo vzorec vrtnih tal pripravili konec zime ali med zimsko otoplitvijo, mora biti zemlja voljna, nezamrznjena in ne razmočena. Za analizo potrebujemo kilogram vrtne zemlje brez kamenja in vidnih ostankov rastlin. Za vzorčenje lahko uporabimo navadno vrtno lopato. Za vzorec odvzamemo podvzorce na 10 do 15 mestih, enakomerno razporejenih po vsem vrtu, pri čemer se izo­gibamo robov gredic, potk, krtin, kupčkov, ki so jih izločili deževniki, in nerazgrajenih ostankov organskih gnojil. Na vsakem mestu odvzamemo približno pest prsti, ki jo bomo na koncu v čistem vedru dobro premešali in odmerili približno kilogram. Več o odvzemu vzorca lahko preberete v prispevku Analiza tal: Zanesljiv kompas za gnojenje.