Biodinamična pridelava: »V biodinamiki smo graditelji zdravja, ne zdravilci bolezni«

Biodinamični način kmetovanja zagotavlja najboljše razmere za rastline in živali, da uspevajo in razvijejo svoj polni potencial, kar pomeni, da so polne hranilnih snovi in vitalnosti, pravi dr. Maja Kolar, strokovna sodelavka Inštituta Ekosemena ter slovenskega in mednarodnega Združenja Demeter.

Nadgradnja ekoloških smernic

Naša tokratna sogovornica, doktorica agronomskih znanosti, ki je dejavna tudi pri izobraževanju različnih starostnih skupin, pojasni, da se v biodinamiki kmetija obravnava kot celota. Vedno je celostno usmerjena v biodinamični proces pridelave in predelave hrane in ne le s svojim posameznim delom, kot to lahko velja pri ekološkem kmetovanju. Poglavitno je, da je na kmetiji vsaj desetina kmetijskih površin namenjena biotski pestrosti in da je v kmetijsko dejavnost vključena tudi vzreja živali, ki nam dajo hranila za zemljo in rast­line ter prav tako pripomorejo k celovitosti kmetovanja.

Gensko spremenjeni organizmi so tako kot v ekološkem kmetijstvu tudi v biodinamiki prepovedani. Poleg logotipa Demeter, ki zagotavlja pridelavo po biodinamičnih načelih, se na semenskih vrečkah lahko pojavi dodatni standard »bioverita«, ki zagotav­lja, da so sorte vzgojene z biodinamičnim žlahtnjenjem. Tudi standardi za predelavo so v vseh pogledih strožji (prepovedana sta jodiranje, uporaba nitratov in »naravnih arom«). Sogovornica je poudarila, da so preparati za škropljenje in kompostni preparati srce biodinamike, saj prinašajo vitalnost tlom, plodovom in kmetijam samim. Obenem so v primerjavi z vsemi drugimi novostmi v kmetijstvu (pesticidi, mineralna gnojila, gensko spremenjeni organizmi in podobno) edinstveni, saj zagotavljajo krepitev človeškega impulza na kmetiji. Ena glavnih prioritet v biodinamiki so živa tla, pomembno je, da skrbimo in povečujemo njihovo rodovitnost.

Sozvočje ritmov in delovanje osončja

Upoštevanje astronomskih pojavov, vpliva konstelacije nebesnih teles na sajenje, zalivanje, škropljenje, sledenje priporočenim dnevom za poljedelska opravila itn. v biodinamiki nikakor ni zanemarljivo. Hkrati pa je to dvorezni meč, ki lahko potencialnega navdušenca za kmetovanje celo odvrne. Maja Kolar povezavo biodinamike z zapletenimi kozmičnimi pojavi utemeljuje iz prak­se, ki je prvi kazalec, kako se upoštevanje določenega Luninega ciklusa ali konstelacije planetov obrestuje v zemlji, tu in zdaj. »V našem učnem vrtu v Radovljici smo naredili kozmični skalnjak, v katerega smo po znamenjih zodiaka posadili različne medonosne trajnice. Na tej podlagi v učnem programu z osnovnošolci ugotavljamo, kateri impulzi prihajajo na Zemljo, ko je denimo Luna pred ozvezdjem Dvojčkov.«

Sogovornica pojasni, da želi učencem na konkreten način pojasniti, kaj se v kozmosu dogaja in kako se to kaže v dogajanju v rastlinah. Luna vpliva na gibanje morske gladine, tudi voda v rastlinah narašča in upada. Po njenih besedah je bilo z opazovanjem in raziskovanjem ugotovljeno, da dvigovanje in upadanje Luninih lokov lahko vpliva na število korenin, ki jih razvije določena rastlina, in za primerjavo pove, da v času, ko je Luna v ozvezdju Leva, rastline bolje kalijo.

»Biodinamično kmetovanje in vrtnarjenje sama po sebi omogočata obsežno območ­je raziskovanja in eksperimentiranja. Ne ukvarjamo se samo s snovmi, ampak tudi s silami, tako kot življenje ni zgolj vsota kemičnih reakcij, pač pa entiteta, ki jo se­stavljajo ritmi in sile. Te si v biodinamiki prizadevamo razumeti in si na tej podlagi organizirati tudi svoje kmetovanje oziroma vrtnarjenje.«

Biodinamično semenarstvo

Maja Kolar poudarja, da je pri kmetovanju in vrtnarjenju ključno vzpostaviti odnos do rastline, s tem da smo predvsem opazovalci in sproti ugotavljamo, kaj se v njej dogaja v procesu rasti in zorenja. V biodinamiki je treba veliko truda vložiti v zagotavljanje odpornosti rastlin in skrb za živa tla, da so rastline sposobne razviti globok in širok koreninski sistem in tako hrano črpajo iz večjega območja tal. Kakovost podzemnega dela potem vpliva na zdrav in vitalen nadzemni del, kar omogoča harmonijo med vegetativnim in regenerativnim razvojem rastline.

Kot strokovnjakinja pojasni, je pri semenskih posevkih v biodinamiki potrebna specifična nega: »Treba je najti različne načine, da bo rastlina sposobna tvoriti kar najboljša semena. V biodinamiki si prizadevamo za prostoprašne sorte, nikakor za hibridne, velik poudarek dajemo tudi starim sortam, ker vsebujejo več sekundarnih spojin, ki pozitivno vplivajo na naš imunski sistem. Na našem področju smo graditelji zdravja, ne zdravilci bolezni.« Nadalje pove, da se z upoštevanjem naravnih ritmov in dodajanjem zeliščnih kopeli ter različnih preparatov pomaga krepiti kakovost rastlin in semen. Kot zatrjuje, je kalivost semen, pridelanih po biodinamičnih postopkih, vrhunska.

»Pri ekološki hranilnici semen oziroma Semenjalnici smo začeli pridelavo semen stročnic. To so rastline, ki so v ekološkem in biodinamičnem kmetovanju zelo pomembne, ker so edine, ki vežejo dušik iz zraka v tla in predstavljajo obvezni sestavni del kolobarja. V naravi so simbol sodelovanja, tako kot je tudi naš namen sodelovanje z različnimi deležniki. Prepričana sem namreč, da nas bosta samo sodelovanje in socialni kapital konstruktivno opremila za prihodnost. Ravno zato je ključnega pomena poudarjati biotsko raznovrstnost in ji dajati prednost pred izključno usmerjenostjo v monokulture.«

Sogovornica pravi, da se bodo v okviru Semenjalnice v prihodnosti še bolj posvečali regeneraciji tal, s čimer bodo pripomogli k povečanju njihove rodovitnosti, biološke aktivnosti in živosti. Biodinamična tla so živa tla z bogato humusno plastjo, ki učinkovito zajemajo in skladiščijo večje količine ogljika. Tako lahko med drugim pripomorejo k blaženju podnebnih sprememb. Če je zagotovljen raznolik rastlinski pokrov, to pomeni, da rastline oddajajo več raznolikih izločkov in sladkorjev, pomembnih za številne mikroorganizme v tleh. Tla so zato bolj rodovitna, živa in zdrava, kar je v biodinamiki ključno, saj se prepoveduje vsakršna hidroponska pridelava. Rastline morajo imeti ves čas stik s tlemi. In kako je s semenskimi bankami? Vsekakor je pomembno, da jih imamo, pravi Maja Kolar, vendar moramo semena periodično prenesti v okolje in poskušati vzgojiti nova, kajti podnebne spremembe so zelo dinamične in hitre.

Slovenija na zemljevidu biodinamike

Nemčija, Švica in Avstrija imajo najdaljšo tradicijo biodinamičnega kmetovanja, tam je tudi največ kmetij, ki so pridobile certifikat Demeter, čeprav je biodinamična usmeritev pridelave hrane razvita po vsem svetu; zelo napredni so denimo v Španiji, Izraelu in Turčiji. V zadnjih desetletjih se je izjemen preskok na tem pod­ročju zgodil v Indiji, Južni Ameriki, na Kitajskem, pa tudi v Afriki (primeri revitalizacije degradiranih puščavskih tal, npr. projekt Sekem v Egiptu, projekti v Tuniziji in podobni).

Sogovornica je glede razvoja biodinamike v Sloveniji optimistična; trenutno je pri nas približno 350 hektarov površin, za katere velja certifikat Demeter, in okoli 40 kmetijskih gospodarstev z njim. Kot država si lahko štejemo v čast, da imamo samostojno certifikacijsko pisarno in s tem vzpostavljen celoten sistem kakovosti Demetra, od kontrole na terenu do certificiranja. Maja Kolar pojasni, da smo lahko kot ena manjših držav z vzpostavljeno pisarno na to zelo ponosni in da smo v tem pogledu primerljivi s skandinavskimi državami in državami, ki imajo na tem področju dolgoletno tradicijo.