Biodinamično kmetovanje: krog mora biti sklenjen

Setveni koledar Marije Thun – številni naši bralci ga prepoznavajo kot odločilni »vozni red za rastline«, o čemer sklepamo po telefonskih klicih, kadar ga objavimo šele v začetku tekočega meseca – nam ne sme biti prevelika potuha, če želimo pridelovati po biodinamičnih načelih, pravi Franc Zavod­nik in doda: »Ni dobro, če se ga držimo kot svete knjige, pri tem pa ne gledamo okrog sebe in zanemarimo sporočila, ki nam jih pošiljajo rastline. Sami moramo razviti intui­tivni občutek za naravne ritme.« In kaj nam pri tem pomaga? Intuicija se rodi na podlagi opazovanja dogajanja na nebu, položaja sonca, lune, nebesnih teles, potreb rastline in primerjanja z napotili v setvenem koledarju, pojasni sogovornik, zato je pomembno, da si svoja opažanja, čas, vreme in druge okoliščine redno zapisujemo. Od konstelacije na nebu je najpomembnejši položaj lune. Padajoča luna, čas, ko je njena pot nad obzorjem vsak dan krajša in je krajec obrnjen navzdol v obliki padala, je primerna za sajenje in presajanje, saj tak položaj vpliva na rast podzemnih delov rastline. Med rastočo luno, v času, ko se njena pot čez nebo daljša in ima krajec obliko čolnička, pa je čas za delo z nadzemnimi deli, pojasni glavno razliko njenih impulzov.

Nenehno izpopolnjevanje

»Ob prvem srečanju z biodinamiki so se te stvari upirale mojemu dojemanju, imel sem jih celo za šarlatanstvo, ko pa me je iskanje načina kmetovanja brez kemije pripeljalo do tečaja biodinamike pri Meti Vrhunc, me je obšel strah, da se zapletenih pravil ne bom nikoli naučil. A s pridobivanjem znanja sem začel spoznavati, da je to pot, kakršno iščem. Zdaj po desetletju izkušenj ugotavljam, da je potrebno nenehno izpopolnjevanje, saj gre za obsežno znanje. Zavod Demeter zato vsako leto organizira predavanja o biodinamiki v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in z avstrijskim Demetrom,« pripoveduje.

A zgolj ravnanje po naravnih ritmih še ne pomeni, da kmetujemo po biodinamičnih načelih. Temeljni pogoj je namreč, da je kmetija samozadostna, da na njej redimo živali, gojimo rastline in se ukvarjamo z dejavnostmi, ki sklenejo krog. Živali potrebujemo za gnoj, tega pa za kompost, ki v zemljo vrača hranilne snovi, ki jih potrebujejo rastline, povzema Franc Zavodnik.

Sam razume biodinamiko v ožjem smislu kot naravni način kmetovanja brez kemičnih pripravkov, kakršnega so poznali iz časa pred industrijsko revolucijo in ki se je pri nas obdržal dlje kot drugod, do druge svetovne vojne. V Nemčiji so denimo uporabljali kemična sredstva že po letu 1860, zaradi česar se je odpornost kmetijskih rastlin zelo zmanjšala. Filozof in utemeljitelj antropozofije Rudolf Steiner je v svojih odmevnih ciklih predavanj leta 1924 analiziral razloge za to in nakazal rešitve, ki so postale temelj biodinamike.

Biodinamični pripravki

Zelo pomembno vlogo imajo biodinamični pripravki za gnojenje in krepitev rastlin in sredstva za njihovo zaščito pred škodljivci in boleznimi – kmet jih praviloma naredi sam iz zelišč, ki rastejo na kmetiji. V biodinamiki je nujen tudi štiriletni kolobar v zaporedju plod, list, cvet, korenina, kar pomeni, da na isti površini v zaporednih letih sadimo kulture, ki jih gojimo predvsem zaradi tega rast­linskega dela. Pri tem načinu kmetovanja praviloma ne namakamo, zato da bi rastline v iskanju vode razvile globok koreninski sistem, s katerim bodo laže kljubovale suši. Po Zavodnikovih besedah pa obstajata dve izjemi: zalivanje rastlin ob presajanju in neavtohtonih vrtnin, kot so paradižnik, paprika in kumare, v suši.

Pri biodinamičnih pripravkih, ki delujejo podobno kot homeopatska zdravila, saj se uporabljajo v zelo razredčenih raztopinah, pri neposvečenih največ čudenja zbuja način izdelave: deli rastlin se v večini primerov konzervirajo v živalskih strukturah (npr. kravjem rogu ali jelenovem mehurju), za pol leta ali več zakopanih v zemljo, pri čemer dobijo zlasti čez zimo zelo močne kozmične impulze, razlaga sogovornik. Osnova biodinamičnega gnojenja je kompost, ki ob dodatku kompostnih pripravkov razpade dvakrat hitreje kot navadno. Za kompostne pripravke nabirajo zelišča regrat, rman, kamilice, baldrijan, koprivo in hrastovo lubje, za dodatno gnojenje in krepitev rastlin pa uporabljajo škropivo, v katerem je raztopljen kravji gnoj iz roga. Podoben pripravek je gnoj po Mariji Thun (kravjek z bazaltnim peskom, baldrijanom in jajčnimi lupinami), katerega raztopina se uporablja predvsem za dekontaminiranje novih obdelovalnih površin. Pomembno vlogo imata tudi dodajanje kremena ali apnenca obdelovalni zemlji. Prvi da rastlini trdnost, drugega pa kislim tlem dodajajo v obliki gašenega apna ali bukovega pepela.

Najbolj znani sredstvi proti škodljivcem – razumeti jih moramo kot opozorilo, da smo pri rastlini z nečim porušili ravnovesje, opozori sogovornik – sta tekočina, v kateri so se en dan namakale koprive, in olje indijskega drevesa neem, poleg njiju pa še pelinov čaj in čaj iz bezgovih listov, medtem ko se proti glivičnim boleznim obnese škropljenje s presličnim čajem po tleh in koprivnim škropivom po rastlini. Obstajajo pa še drugi izkustveni pripravki, njemu se je denimo v nasadu 70 češenj zoper monilijo med cvetenjem zelo dobro obneslo škropljenje z mešanico treh čajev.

Kdor se odloči za biodinamično kmetovanje, mora pozornost posvetiti tudi izbiri semena: tudi to mora biti pridelano po enakih načelih, le izjemoma je lahko ekološko. Sami imajo zdaj več kot dve tretjini svojega semena, na začetku pa so se kar pomujali, da so našli seme za stari žiti piro in kamut. Pomagali so si s čezmejno izmenjavo, saj so biodinamična združenja v Evropi zelo povezana.

Pot do novega ravnotežja

Je bilo za njiju s soprogo biodinamično kmetovanje morda logično nadaljevanje prejšnjih izkušenj z vrtnarjenjem? Kje pa, pravita, z zemljo prej nista imela nikakršnih izkušenj, ju je pa logika hitenja in nebrzdanega potrošništva spodbudila, da sta iskala v drugo smer. »Ta proces se začne, ko izgubiš prejšnje ideale, da bi spet vzpostavil ravnotežje, začneš drugače razmišljati o življenju in iskati nove vrednote,« pove Franc Zavodnik. Za oba s soprogo je bilo prelomnica potovanje v Avstralijo. Odločitev o preselitvi iz mesta in nakupu zemlje na Gorenjskem je padla že prej, zadnja brca, pripoveduje sogovornik, pa je bil obisk aboriginske skupnosti, ki je avstralskim oblastem ni uspelo »socializirati«. »Ti ljudje ne živijo po uri, temveč po ritmih narave, kar pri njih funkcionira na vseh ravneh in četudi so v svojem odmaknjenem svetu, je vsakemu od njih že na daleč jasno, da bomo zahodnjaki s svojo skrajno zmaterializiranostjo, človeško samozadostnostjo in izgubo duhovnosti ter povezanosti s kozmosom ugonobili planet. Osupnil sem, ko so mi na vprašanje, kaj lahko jaz sam naredim proti temu, odgovorili, da lahko vsak človek zase spremeni svet,« pravi Franc Zavodnik.