Čim več lazarjev poberemo pred koncem poletja

19. 7. 2019 | Besedilo: Julijana Bavčar

lazarji, vrtni polži, polži na vrtu

Res je da v vročih poletnih dneh na vrtu na videz nimamo toliko težav z golimi polži, med katerimi je najbolj požrešen rdečkasti španski lazar, kot med dalj trajajočim dežjem, vendar so v bližini. Iz skrivališč, kjer je dovolj vlage, se odpravijo hranit zvečer. Univerzalnega recepta proti njim ni, pomaga kombinacija ukrepov, med katerimi je okoljsko najbolj sprejemljivo in dolgoročno najbolj učinkovito pobiranje, v kombinaciji z drugimi mehanskimi ukrepi. Pri tem se tako mediji kot kmetijski strokovnjaki, katerih priporočila navajamo, večinoma izogibamo tabuju, kam s pobranimi polži oziroma kako jih pokončati.

S pobiranjem ali drugimi sonaravnimi ukrepi uničevanja (takšnimi, ki ne škodijo okolju, prehranski verigi in drugim živalim) dolgoročno najbolj zmanjšujemo število polžev, posebej če jih poberemo, preden izležejo jajčeca, iz katerih se bo na pomlad razvil novi rod. To je v Sloveniji konec poletja in v začetku jeseni. Pomembno je tudi uničevanje legel z jajčeci, ki so belkasto prozorne barve.


Mehanski ukrepi

Ročno pobiranje in uničevanje polžev je le eden od mehanskih ukrepov. Drugi so posipanje snovi, ki polžem odvzemajo vlago in preprečujejo prehod do rastlin (žagovina, hrastova skorja, lesni pepel, kamena moka; ostri robovi), nastavljanje pasti (lončki s pivom ali pasjimi briketi, prerezani kosi krompirja ali jabolk), sejanje odvračalnih rastlin (čista bela detelja, žajbelj, šetraj, hren, ognjič, kapucinke, črnika, čebula in česen) ali rastlin, ki jih privlačijo, da jih potem laže poberemo (oljna repica, vrtna kreša, tagetes).

PREBERITE ŠE: Polži na vrtu: Učinkovita je kombinacija ukrepov

Polžev bo na vrtu veliko manj, če bomo imeli pospravljeno in čim manj nastavljenih predmetov, pod katerimi bi se lahko skrili. Pokosimo travo, odrežemo veje, ki se dotikajo tal, pograbimo listje ter pospravimo kamenje, plevel redno odstranjujemo in zakrpamo razpoke v tleh, kamor bi se polži lahko zatekli. Tudi kompost raje prestavimo stran od obdelovalne površine.

!!galerija!!


Resnici na ljubo se je treba pobranih polžev znebiti, torej jih ubiti, čemur bi se vsi najraje izognili. A odnašanje rdečih lazarjev z vedri ali vrečkami čim dalj od vrtov, morda na rob gozda, ni rešitev. Rdečerjavi lazarji, s katerimi imamo na slovenskih vrtovih večje probleme šele zadnjega četrt stoletja, so bili namreč k nam preneseni s Pirenejskega polotoka, domnevno s sadikami, v katerih koreninski grudi so bila skrita polžja jajčeca. Ker pri nas nimajo pravih naravnih sovražnikov, se zelo invazivni, njihovo število se hitro povečuje. Če te polže izpustimo ob gozdu, s tem le spodbujamo njihovo razširjanje. Tam izpodrivajo avtohtone vrste polžev in se v naravnem krogu ponovno vrnejo na vrtove.

FOTO: Shutterstock
Biologija

Odrasli španski lazarji dosežejo dolžino med 80 in 120 mm. So vsejedi, prehranjujejo se s širokim izborom zelenih rastlin, z razpadajočimi organskimi snovmi, pa tudi z mesom živalskih trupel. Premikajo se počasi, a lahko v enem dnevu naredijo tudi 10-metrsko pot. V Sloveniji je edini naravni sovražnik španskega lazarja polž črvasti golač, ki se hrani z jajčeci drugih polžev, vendar je razširjen le v Prekmurju.

Vsi lazarji so hermafroditi ali dvospolniki, ki se večinoma medsebojno oplojujejo. Po paritvi oba osebka odlagata jajčeca. En odrasel polž izleže v sezoni okrog 400 jajčec, in sicer v presledkih na skrita vlažna mesta na vrtu: do 10 cm globoko v tla, pod organskimi ostanki, v kompostne kupe, v špranje razpadajočega lesa. Večino jajčec odloži sredi septembra.

Pri zatiranju ne smemo pozabiti, da so polži živali, ki jih je treba pokončati na hiter in neboleč način. To je najbolje storiti na kraju, kjer jih najdemo (prerezati z motiko ali nožem). Menda jim najmanj muke povzročimo, če jih v vedru prelijemo z vrelo vodo. V nasprotju s tem pa soljenje polžev povzroča dolgotrajno umiranje, če sol celo posipamo po vrtnih tleh, pa z njo škodujemo mikroorganizmom v njih in rastlinam. Precej učinkovit način odvračanja polžev od vrtnih rastlin naj bi bil, da jih zalijemo oziroma poškropimo s poparkom njihovih »sorodnikov«.

Naravni sovražniki polžev

V boju proti polžem je koristno tudi, če na vrt privabimo živali, ki se hranijo z njimi: ježka, krastačo, slepce, kuščarje, ptice ali pekinške račke.

PREBERITE ŠE: Z racami in ježi v boj proti polžem

Kemične snovi

Med kemičnimi snovmi, ki pokončajo polže, je najbolje izbrati sredstva, ki vsebujejo snov železov trifosfat (dovoljena so tudi v ekološki pridelavi). Spojina deluje na polževo prebavo, zaradi česar v nekaj dneh umre. Ostanki snovi ne škodujejo tlem, rastlinam, niti živalim, ki bi utegnile použiti mrtvega polža. Vsi drugi kemični pripravki proti polžem (večinoma vsebujejo spojino metaldehid) so za druge živali strupeni, za uživanje rastlin pa velja karenca 21 dni.

Koruzni zdrob

Proti polžem delujejo tudi kupčki suhega koruznega zdroba na gredicah. Ko ga polž zaužije, se v njegovih prebavilih napihne, zaradi česar pogine.

PREBERITE ŠE: Škodljivci na vrtu: Lepa hroščka s požrešnimi ličinkami

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE