Črna redkev je čislana tudi v ljudskem zdravilstvu, v katerem je pogosta priprava redkvinega soka z medom, ki pomaga pri izločanju sluzi in lajša trdovratni kašelj. Pripisujejo ji raztapljanje maščob v telesu, odpiranje žolčnih poti in pomoč pri razgrajevanju kamnov v sečnih poteh.
Za njeno zdravilno delovanje so zaslužne žveplove spojine in gorčično olje, ki ji dajejo pekoč okus, hkrati pa se je morajo zaradi njih izogibati ljudje z vnetji in ranami želodca, vnetji črevesja, trebušne slinavke ali ledvic. Odsvetujejo jo tudi bolnikom, ki imajo težave s ščitnico, in nosečnicam.
PREBERITE ŠE: Hrana, ki ubija raka
Pridelava črne redkve ni zahtevna. Ker spada v družino križnic in je sorodnica zelja in drugih kapusnic, seveda tudi bele redkve in redkvice, je na vrtu v kolobarju nikakor ne sejemo takoj za njimi. Navadno jo sejemo na stalno mesto, a ne na gredice, ki bi bile, tako kot velja za zelje, pognojene s preperelim hlevskih gnojem, temveč šele po spravilu vrtnin, ki smo jim gnojili z organskimi ali mineralnimi gnojili.
Ker je rastlina kratkega dne, ki ji prija hlad, črno redkev pri nas sejemo poleti, do srede avgusta, setve redčimo, pobiramo pa jo tri mesece po setvi, ko so koreni veliki od 5 do 10 cm. Na mraz resda ni občutljiva, vendar jo je bolje pobrati ob času, da ne postane olesenela. Za sprotno porabo pa lahko kak gomolj izkopljemo tudi kot po treh mesecih. Da ne bi postala puhla, pa jo moramo v suši zalivati.
Črno redkev hranimo pri čim nižji temperaturi in visoki zračni vlažnosti, lahko v spodnjem predalu hladilnika, če imamo svoj pridelek, pa na prostem v zasipnici, zasuto z vlažno mivko.
Ko kupujemo črno redkev, izbiramo korene s premerom od 5 do 10 cm, saj so takšni najbolj kakovostni. Biti morajo čvrsti, ne uveli in brez poškodb. Če ima korenina repek in je ta prožen, je zelo verjetno, da redkev ni olesenela.
Črno redkev v slovenski kuhinji najpogosteje uporabljamo svežo, naribano, kot dodatek k jedem ali zmešano v solate. Naribano in nasoljeno črno redkev pogosto pustimo nekaj časa odležati in iz nje iztisnemo del soka s pekočinami. Priljubljena je kombinacija s kuhanim fižolom in bučnim oljem. Zaradi težke (mastne) praznične hrane ima črna redkev v tradiciji pomembno mesto ob martinovi in drugih pojedinah zimskega časa, saj lajša prebavo. Naribano redkev tudi kisamo, enako kot zelje, repo in drugo sezonsko zelenjavo, uživamo kalčke njenih semen (tudi drugih redkev) ali jo dušimo ali pečemo za priloge.
In še recept za domači sirup iz redkvinega soka z medom, ki blaži trdovratni kašelj: redkvi odrežemo koreninico in vrhnji del. Iz srede korena izdolbemo toliko mesa, da lahko vanjo damo dve žlici medu. Pokrijemo in pustimo stati dva dni, da spusti sok. Pripravek lahko naredimo tudi tako, da soku, ki ga iztisnemo iz naribane redkve, dodamo žlico medu in limonin sok. Zaužijemo eno žlico sirupa na dan. Ker je zaradi pekočih snovi sirup močan, naredimo po nekaj dneh uživanja nekajdnevni premor.