Za jesenske setve je idealno, če so površine na soncu, ki spodbuja rast. Napredek vrtnin bo seveda odvisen tudi od temperatur v prihodnjih tednih, a to je običajen del vrtnarjenja. Za večino od naštetih kultur je na obstoječih gredicah, kjer ste do zdaj pridelovale druge vrtnine, ostalo dovolj hranil od prej, za kitajsko listno zelenjavo, zlasti če jo nameravamo preredčiti in pustiti, da na gredicah prezimi, pa dodamo nekaj domačega vrtnega komposta. Če balkonska korita pripravljamo na novo, bo povsem ustrezen kupljen substrat za vrtnine, zaradi hitre rasti dognojevanje ne bo potrebno.

Rukola

Rukola kali hitro, najpozneje v tednu dni. Velja za rastlino kratkega in hladnega dne, zato jo sejemo spomladi in spet jeseni, od začetka septembra do konca oktobra. Takrat jo tudi manj nadlegujejo bolhači, ki luknjajo njene liste. Strokovnjaki priporočajo, da je ne sejemo povprek, pač pa v vrstice, da lahko zemljo med njimi rahljamo, česar bolhači ne marajo. Lahko pa jo proti njim zaščitimo s tanko zatesnjeno kopreno, razpeto čez loke. Rukolo prvič režemo že kake štiri tedne po setvi. Lahko jo porežemo večkrat zapored.

Motovilec

Septembra uspešno posejan motovilec bomo nabirali jeseni, oktobrske setve pa pred zimo in potem spomladi. Motovilčevo drobceno seme potrebuje za kalitev svetlobo, zato ga v tla le vtisnemo z grabljami. Seveda moramo redno, po potrebi tudi večkrat dnevno, preveriti, ali so tla vlažna. Da se v lepem vremenu ne bi prehitro izsuševala, jih prekrivamo in senčimo.

Motovilec sejemo v rahlo prst, bodisi v vrste 15 cm narazen, da bomo tla okoli njega rahljali (kar spodbuja rast), v kupčke po 5 do 10 semen na prazne zaplate na gredicah ali počez po površini, pri čemer pa se potrudimo, da bo seme vsaj 2 do 3 cm narazen. Pregosto posejan posevek ali takšen, ki ga zaradi goste setve ne moremo opleti, se »duši«, njegova rast se kar ustavi. Med rastjo motovilcu prija redna vlaga; če je jesen suha, ga nekajkrat na teden zalijemo.

Kitajska listna zelenjava

Kitajska listna zelenjava je navadno v semenskih vrečkah naprodaj pod tem imenom. Njihova skupna značilnost je, da so iz družine križnic (sorodnice zelja, rukole, redkvic), zato imajo nekoliko pekoč, pikanten okus, hitro kalijo in rastejo in jim prija hlad, večina jih tudi prezimi. V pripravljenih semenskih mešanicah so najpogosteje pomešane rastline kitajsko zelje, pak choi, tatsoi, mizuna, red giant in druge. Njihovo seme je sicer naprodaj tudi posamično, a je bolj namenjeno vzgoji večjih rastlin. Podobno kot rukolo pa imajo njihove liste radi bolhači, ki jih luknjajo; zato jih je dobro čez loke prekriti s tanko kopreno.

Redkvica

Redkvico septembra posejmo čimprej, da bo naredila »korene« pred zimo. Hlad in kratek dan ji prijata. Vzkali zelo hitro; najbolje je, da jo sejemo v vrstice, semena vsaj 5 cm narazen, da se bo lahko debelila. Če bomo prst med vrsticami rahljali, bomo namreč prej imeli pridelek. Redkvica ima rada enakomerno oskrbljenost z vlago, da ne poka.

Zimska solata

Zimsko solato moramo dati v tem prispevku v oklepaj. Seveda je od sredine septembra do sredine oktobra idealen čas, da bi jo posejali, vendar smo se v prispevku omejili na setve, ki dajo pridelek še jeseni. Osnovni namen setev zimskih solat (vegorka, posavka, bistra, zimska rjavka, pariška in nansen) je namreč, da rastline v velikosti nekaj listov (idealno je pet) prezimijo in pozno pozimi s prvimi otoplitvami začnejo delati glavice. Ob zgodnjih setvah pa se v topli jeseni zgodi, da to velikost prerastejo in jih še pred zimo porabimo kot »puljeno berivko«.

.