Spomladi sajeno čebulo večinoma pobiramo proti koncu julija, vrtičkarji to počnejo tudi pozneje, pogosto prepozno, saj čakajo, da se posuši vse listje. Vendar je tako pozno pobiranje krivo, da se shranjena čebula obdrži manj časa, prej začne propadati. Čebulo za spravilo vedno poberemo v suhem vremenu, le posamezne glavice za takojšnjo porabo lahko sproti.
Glede na čas sajenja: Čebulo, ki smo jo sadili jeseni, pobiramo že maja ali junija, preden bi utegnila zacveteti, spomladi sajeno pa od srede julija do začetka avgusta.
Glede na sorto: Čas dozorevanja in debeljenja glavic je odvisen tudi od sorte. Pri pobiranju se ravnamo glede na delež posušenega listja. Sušenje listja namreč nakazuje, da se vegetacija bliža koncu, včasih pa je tudi posledica glivičnih bolezni.
Glede na stanje listov – najpomembnejši znak: Pobirati lahko začnemo, ko se pri čebuli poleže tretjina listov. Če so glavice že dovolj velike, lahko liste tudi sami poležemo (previdno pohodimo) in rastline pustimo na vrtu še kakšen teden, da se začne vrat sušiti. Goden je takrat, ko je povsem mehek.
Če čakamo, da se vse listje samo od sebe posuši, je velika možnost, da se bodo nanj naselile glivične bolezni, zaradi katerih bo čebula v shrambi začela prej gniti. Prav tako poleti čebulo čim prej poberemo, če jo je napadla čebulna plesen (najprej rumene lise, ki posivijo, na njih vidimo trose). Ta bolezen rada napade čebulo, ki jo je poškodovala toča. Takoj poberemo, tudi če opazimo znamenja gnitja, dobro posušeno čebulo potem čimprej porabimo.
Ko je čebula godna za pobiranje, je nikar ne pulimo, čeprav se ta izraz pogosto uporablja. Glavice, čeprav rastejo plitvo v tleh ali na njih bolj »sedijo«, izkopavamo. Primerno orodje so vile ali ročna lopatka, s katerimi jih privzdignemo iz zemlje.
S puljenjem za liste bi namreč poškodovali ovojnice, ki čebulo ščitijo.
Če je vreme suho, lahko čebulo kak dan pustimo na gredici, da se glavice posušijo, morebitne zemlje zdaj ne odstranjujemo. Včasih so na suhih gredicah čebulo pustili tudi teden dni, v pripeki, s kakršno imamo opraviti zadnja leta, pa lahko sonce opeče luskoliste, zato čebulo prestavimo v senco, najbolje pod nadstrešek. Skupaj z listi jo razprostremo v plitve zabojčke, okvir z mrežo ali na suho podlago. Na suhem se bo čebula posušila najpozneje v dveh tednih. Ko jo primemo, mora listje šušteti, čebulni vrat pa mora biti povsem suh. Z listi vred jo sušimo zato, ker preko njih hitreje oddaja vlago.
Čiščenje glavic
Suhi čebuli odrežemo večji del koreninic. Z glavice previdno odstranimo luskoliste, ki se je ne držijo ali so blatni, in odrežemo liste, tako da pustimo vsaj 7 cm vratu.
Čebulo hranimo v zelo suhem in prostoru z enakomerno temperaturo. Lahko jo spravimo v mrežaste vrečke, če te lahko kam obesimo. Dobro se shranjuje tudi zvezana v kite ali v plitvih lesenih zabojčkih. Vlažne kleti niso primerne za shranjevanje, saj bi v njih čebula začela zgodaj odganjati. Na suhem prenese tudi zelo nizke temperature, ne škodi jih niti morebitna zmrzal, vendar je ne sme prizadeti večkrat.
Če smo pred sušenjem pri čebuli opazili znamenja bolezni, glavice polagajmo v zabojčke v eno plast in jo redno pregledujmo.
Če je čebula ob izkopu kazala znamenja gnitja, lahko zdrave dele očistimo, narežemo in prepražimo na olju. Še vročo zapremo v kozarce za vlaganje in uporabimo pozimi.
Shranjevanje čebule v stanovanju
- Stanovanje brez hladne suhe shrambe ni primerno za shranjevanje večje količine čebule, saj bi začela gniti in odganjati. Čebulo je priporočljivo kupovati sproti.
- V kuhinji ali shrambi čebulo hranimo v zračni embalaži (košarice, mrežice, odprte papirnate vrečke). PVC-vrečke niso primerne. Enako velja za česen.
- Ker je pomembna zračnost, kuhinjsko omarico, v kateri je čebula, večkrat odprimo.
- V kuhinji ali shrambi čebule ne hranimo zraven krompirja ali jabolk.
- Cele čebule ne shranjujemo v hladilniku, problematična je vlažnost. Izjema je olupljena ali morda celo narezana čebula za sprotno porabo, zaprta v posodi s tesnim pokrovom.