Kateri paradižnik gojimo v loncih

Pri nakupu paradižnikovih sadik za lonce nikoli ne pozabite vprašati za končno višino in bujnost rasti, saj se sorte zelo razlikujejo, izbira pa je neizmerna.

Nekateri v lonce posadijo običajne sorte paradižnika in jih postavijo pod napušč strehe, da so rastline zavarovane pred padavinami, drugi se odločajo za sorte z bolj kompaktno, nižjo grmasto rastjo, ki imajo lahko plodove različnih velikosti, ali pa za običajne češnjevce.

Velikost loncev in substrat brez šote

Ker pa paradižnik ni samo toploljubna, temveč tudi žejna rastlina, ga moramo posaditi v dovolj velike posode, v katerih se substrat ne bo hitro osušil. Zalivati ga bomo morali redno, pogosteje kot na prostem, vendar ne tako, da bi voda v posodi zastajala. Če paradižnik gojimo v loncih, potem naj stoji pod balkonsko streho ali napuščem, da se med listi ne bi zadrževala vlaga, ki vpliva na razvoj glivičnih bolezni.

Lonci ali korita za paradižnik naj imajo drenažne odprtine za odtekanje vode, ta naj tudi ne stoji v podstavkih. Sadike posadimo v kakovosten substrat za vrtnine, ki ne sme vsebovati šote. Čeprav je ta sposobna vpiti veliko vode, se na soncu in vetru zelo hitro izsušuje. V lonec posadimo po eno sadiko paradižnika, v koritu pa naj bo med njimi toliko prostora kot na vrtu. Pri grmičastih sortah je to pol metra.

Vrste in sorte paradižnika za posode

Če nameravate v lonce saditi običajne sorte paradižnika (npr. saint pierre, volovsko srce, novosadski jabučar in vrsto drugih), naj ima posoda premer vsaj 45 cm, da bo v zemlji dovolj vlage in hranil in da jo bomo lahko po potrebi premaknili. Kol za oporo namestimo v lonec že ob sajenju, pozneje bi namreč lahko poškodovali korenine. Običajnim sortam v loncih obtrgujemo zalistnike.

Za sajenje v lonce so zelo primerne grmaste, pravijo jim tudi determinantne sorte paradižnika. Determinantne zato, ker je njihova rast omejena. Redkokdaj so višje od enega metra. Te sorte imajo krajše presledke na steblih med listi oz. stranskimi poganjki, zato je njihova rast bolj zbita, gosta, rastejo v širino. Večinoma nam pri njih ni treba obtrgovati zalistnikov. Čeprav boste marsikje prebrali, da ne potrebujejo opore, jo je tistim višjim s težjimi plodovi vseeno priporočljivo namestiti, da se poganjki s paradižniki v vetru ne bi zlomili. Velikost lonca naj ne bo manjša kot pri običajnih sortah.

Slovenska avtohtona grmasta sorta paradižnika je jani, z rdečimi do 7 cm velikimi plodovi aromatičnega okusa. Grmasto rast imajo tudi stara sorta pelatov san marzano, sorti s srednje velikimi plodovi kremser perle in alfred, balkonzauber idr. Hibridna debeloplodna sorta megabyte F1 in pink egg, denimo, ne dosežeta niti pol metra višine. Grmaste rasti so tudi mnoge drobnoplodne sorte, denimo koralik, izrazito povešave oblike, ki je primerna za obešanke, pa so med drugim tumbling tom red z rdečimi plodovi, tumbling tom yellow in gelbe johanisbeer z rumenimi plodovi.

V lonce seveda lahko posadimo tudi običajne drobnoplodne sorte paradižnika, ki so višje rasti, potrebujejo oporo in jim prav tako obtrgavamo zalistnike. Nekateri češnjevci namreč zrastejo izredno visoko, tudi več kot dva metra.

Gnojenje

Približno mesec dni po presajanju začnemo paradižnik dognojevati s tekočim organskim gnojilom za vrtnine in zelišča, lahko je tudi namensko za plodovke. Gnojilo zmešamo z vodo in zalijemo rastlino, približno enkrat na mesec od cvetenja do zorenja.

Kaj imajo skupnega grmasti paradižnik in jablane balerinke 

Tako za čokate, grmaste sorte paradižnika kot za stebričasto sadno drevje, za katero se je uveljavilo tudi ime balerinke, so značilni zelo kratki internodiji, to so razdalje med dvema kolencema na poganjku, iz katerih izraščajo listi ali zalistni brsti, zato je prirast čez sezono zelo majhna. To gensko lastnost nekaterih različic hortikultura izkorišča za gojenje na majhnem prostoru, za t. i. balkonske sorte.