Kmetijstvu grozi snežna plesen, zaradi moče odmiranje rastlin

Ozimni posevki bi morali v tem času počivati pokriti s snegom. Zaradi toplega vremena pa posevki ozimnin še vedno počasi rastejo. Če bo te posevke na hitro prekril sneg, lahko pričakujemo pojav snežne plesni in posledično prizadetost posevkov, opozarjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Če bo snežna odeja vztrajala v pomladanske mesece, se bodo zamaknila tudi pomladanska agrotehnična opravila. Na mestih, kjer voda zastaja več kot pet dni in korenine zato nimajo zraka, začnejo rastline propadati. To pa vpliva na zmanjšano količino in kakovost pridelka.

V sadjarstvu stanje za zdaj še ni problematično, je pa nevarno, če bi se obdobje visokih temperatur še nadaljevalo.

Tudi čebele januarja običajno počivajo, okrog čebelnjakov pa je mir in tišina. Pri visokih temperaturah pa čebele že letajo okoli panjev in prinašajo koške cvetnega prahu, je pojasnil Vlado Auguštin s Čebelarske zveze Slovenije, sicer svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja.

Zaradi neobičajno toplega vremena že cvetijo prve spomladanske cvetlice, kot so trobentice, zvončki in telohi, na jugu že cvete leska. "Zato se je popolnoma spremenil bioritem čebel. Čebelje matice so začele zalegati, kar pomeni, da je v panjih veliko več zalege, kot je običajno za januar," je poudaril Auguštin.

Če se bo toplo vreme nadaljevalo še kakšen teden in bo zima kasneje pritisnila v vsej svoji meri, čebele ne bodo mogle pokrivati nove čebelje zalege, ki so jo sedaj ustvarile. Zalega bo zato propadla, čebelje družine pa bodo oslabele, kar lahko pripelje do propada družin.

Auguštin je ob tem napovedal, da če se bo toplo vreme nadaljevalo še naslednji teden ali dva, se čebelarjem obeta katastrofa.

Predsednik strokovno-znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije Ivan Kos pa je izpostavil, da divjad pri nas večinoma spada med sesalce in je zato zanje takšna zima zelo ugodna, saj so energetske zahteve manjše. Precej vrst divjadi je rastlinojedih in razmere so tako precej bolj ugodne kot lani, saj živali lažje pridejo do hrane.

"So pa naše živali z evolucijskega vidika bolj prilagojene na normalne hladne zime. To se čuti predvsem v odnosih parazit-gostitelj, preko odnosov rabe prostora, vpliva na vegetacijo," je poudaril Kos in dodal, da je bila lani pozimi velika umrljivost divjadi, ki ji je sledila še nekoliko slabša reprodukcija. Letošnja topla zima bo tako morebiti omogočila, da se bodo populacije nekoliko obnovile.

Predvsem pri srnjadi bo zaradi zadostnih količin hrane vitalnost osebkov večja, kar lahko kasneje pomeni kasneje umrljivost, povečanje teže in večjo reproduktivnost. Kos je sicer omenil možnost, da lahko nastane težava, če se organizem začne prilagajati, kot da prihaja pomlad, potem pa pride šele zima. Če pa žival ni stradala decembra in januarja, je bolj založena z maščobnim tkivom, kar pomeni, da bo destruktiven učinek manjši.

Zaradi tople zime naj bi se več medvedov iz zimskega spanja zbudilo že na Slovaškem in Poljskem, a Kos poudarja, da glede tega ne velja dramatizirati. Medved pozimi sicer ne hibernira, temveč dremlje.

"Pomembno se je zavedati, da večina naših sesalcev izhaja iz obdobji, ko je bila zimska klima hladnejša. Problem je segrevanje ozračja, ne toliko ohlajanja. Večina avtohtonih živali je bolj prilagojena na hladne razmere v zimi. Za nevretenčarje je lahko taka topla temperatura katastrofalna," je še opozoril Kos.

Po besedah dežurnega meteorologa Andreja Pečenka pri vremenu v prihodnjih 10 do 14 dneh do večjih sprememb ne bo prišlo, zato ekstremnega mraza ne pričakujejo. Sicer bo sredi prihodnjega tedna prišlo do manjše ohladitve, vendar se bodo temperature gibale okoli pet stopinj Celzija.

Snega tako še ni na vidiku. Možne pa bodo padavine s torka na sredo oziroma konec prihodnjega tedna, je dejal.

Pečenko je ocenil, da je letošnja zima nadpovprečno topla, vendar bo treba počakati, kaj se bo zgodilo februarja in marca. Dodal je, da je bilo to zimo do sedaj tudi nekoliko manj jasnih dni.