Kolumna Jerneje Jošar: Vrt in počitnice

O tem, da moramo svoj odnos do vrta malo spremeniti in ne biti njegov suženj, sem pisala že velikokrat. Vsakodnevna opravila, kot so pletje, okopavanje, zalivanje, dvakrat na leto tudi prekopavanje, vse to naj zamenja drugačen pristop, tak, ki oponaša vzorce iz narave. Če bomo delovali na tak princip, bo tudi ob naši daljši odsotnosti vrt lepo uspeval, nam pa ne bo potrebno iskati prijateljev ali sorodnikov, ki bodo skrbeli zanj.

Štirje koraki do neodvisnega vrta – oponašanje vzorcev iz narave

Zgornji stavki niso le lepa pravljica, ampak preizkušena dejstva. Na mojih dveh vrtovih je vse tako zastavljeno, da ob moji odsotnosti niso skrb nekoga drugega. Zato se pri skrbi za vrt držimo štirih zlatih pravil:

• Tal ne prekopavamo, ampak jih samo rahljamo. S tem pustimo živi svet v tleh na miru, da opravlja svojo funkcijo nemoteno. Organizmi v tleh, še posebej drobnoživke – mikroorganizmi opravljajo v tleh več nalog, od katerih je odvisno zdravje tal in posledično tudi rastlin, ki rastejo v takšnih tleh. Skrbijo tudi za nastanek humusa in s tem tudi za idealno strukturo tal. Torej, več je organizmov v tleh, več je humusa, rahlejša so tla, več je rastlinam dostopnih hranil, zrak in voda sta v idealnem razmerju, rastline so zdrave.
• Rastlinam preskrbimo hranila s kompostom. Mikroorganizmi v kompostu bodo poskrbeli, da bodo rastline dobile v vsakem trenutku vsa hranila, ki jih potrebujejo.
• Tla vedno zastiramo. Nikjer v naravi niso tla gola. Poglejmo, kako je v gozdu. Od pomladi do jeseni so pod drevjem rastline, višje in čisto nizke, ki tla pokrivajo. V jeseni pa za odejo poskrbi listje. Rastlinska ali listna odeja poskrbi za zaščito tal pred žgočim soncem, ki ga izsušuje, vetrom, ki odnaša prst, dežjem, ki tla zbija. Pod odejo tla ostanejo rahla, vlažna in živa.

• Ker na zelenjavnih gredicah takoj, ko posadimo sadike med njimi ostane veliko praznega prostora, gole zemlje, te predele pokrijemo z eno od organskih zastirk. To je lahko slama, seno, listje, trava, kompost, miskant, divje rastline (praprot, črni bezeg, navadni gabez ...).
• Pravilno zalivamo. Za zalivanje si vzemite čas. Zalivajte bolj poredko in takrat obilneje, saj s tem spodbudite rastline, da razvijejo globlje korenine. Te bodo v sušnih dneh lažje črpale vodo iz globljih plasti tal. Če boste vsak dan zalivali samo malo, bo ta majhna količina vode v veliki vročini hitro izhlapela. S samo vlažno površinsko plastjo tal boste prisilili rastline, da se bodo korenine razvijale tik pod površino – tam, kjer bodo našle vlago. Zaradi plitkega koreninskega sistema ne bodo sposobne črpati vode iz globljih plasti tal in bodo odvisne od vašega vsakdanjega odmerka vode, ki ga jim boste namenili. Zato bo bolje, če že nekaj dni po sajenju in setvi začnete zalivati bolj redko in takrat obilno. Tako kot, če bi dalj časa deževalo. Le tako bo voda pronicala tudi v globlje plasti zemlje in jo dobro namočila. Zalivajte tik ob rastlini in ne pršite po listih. Da se prepričate ali ste zalili dovolj, nekaj minut po končanem zalivanju z lopato odgrnite zemljo do globine korenin.

To je osnovna pot do manj zahtevnega vrta.

Tik pred odhodom pa nas čaka še nekaj pomembnih opravil

• Preglejte vse vrtnine, če so zdrave. Ob morebitnih boleznih in škodljivcih ukrepajte – pripravite naravno sredstvo in poškropite rastline.

Krepitev rastlin s čajem iz njivske preslice

Njivska preslica vsebuje večjo količino silicijevih spojin, ki so pomembni gradnik rastlinskih tkiv. Več jih je, trdnejša so tkiva, težje prodrejo glive v notranjost rastline in jo okužijo. Pred odhodom s presličnim čajem poškropimo vse rastline.

Čaj iz njivske preslice
20 g suhe njivske preslice prelijemo z 2 l hladne vode. Pustimo, da zavre in kuhamo še eno uro. Čaj precedimo in z nerazredčeno tekočino škropimo po rastlinah.

• Osujte por in fižol, privežite paradižnik, podprite papriko in jajčevce.
• Pognojite rastline s tekočim gnojilom iz gabeza in koprive.

Prevrelka iz gabeza in kopriv je močno kalijevo in dušikovo gnojilo, ki krepi odpornost rastlin, pospešuje njihovo rast in razvoj.

Prevrelka 
500 g svežih ali 100 g suhih listov gabeza in kopriv prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko rastlinski deli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Tekočino precedimo in razredčimo z vodo v razmerju 1 : 10. Zalivamo po tleh, ob rastlinah.

• Odstranite morebiten plevel in dodajte zastirko.
• Poberite pridelek. Še posebej pri bučkah in kumarah je zelo pomembno, da ne puščate plodov, da zelo zrastejo in celo dozorijo, saj s tem rastlina dobi signal, da je poskrbela za svoje potomstvo in ne nastavlja novih cvetov. Poberite stročji fižol in viške konzervirajte. Če vas ne bo dalj časa, naročite sosedom, da poberejo pridelke. No, s to nalogo jih verjetno ne boste tako zelo obremenili.
• Dan pred odhodom vrt dobro zalijte. Zalivajte dolgo – dokler ne namočite tal vsaj 20 cm globoko. Tudi če bo trajala suša dalj časa in bo posledično vrhnja plast zemlje vedno izsušena, bodo rastline preskrbljene z vodo. Ob hkratni uporabi zastirke, ki preprečuje izhlapevanje vode iz površine, boste lahko brezbrižno odšli na počitnice tudi za dva tedna, rastline pa bodo obvarovane pred nepotrebnimi stresi zaradi pomanjkanja vode. 

NE SEJTE IN SADITE TIK PRED ODHODOM

ČE NAČRTUJETE POČITNICE, POTEM NAČRTUJTE TUDI SETVE IN SAJENJA. TEH NE PUŠČAJTE ZA TIK PRED ODHODOM, SAJ SEME POTREBUJE VENOMER VLAŽNO POSTELJICO, DA VZKLIJE IN KASNEJE ŠE NEKAJ ČASA, DA SE KORENINSKI SISTEM DOVOLJ RAZVIJE. S SADIKAMI JE LAŽJE, VENDAR TUDI TE POTREBUJEJO VSAJ KAKŠEN TEDEN REDNE OSKRBE Z VODO, DOKLER SE NE URASTEJO.