Krompir: Ne sadite ga na isto mesto

Krompir v resnici razmnožujemo vegetativno, saj so gomolji kljub vsemu del materine rastline in niso nastali s kombinacijo očetovih in materinih genov. Zato seme strokovno ni pravi izraz, čeprav ga najpogosteje uporabljamo. Tako kot pri vseh vrtninah obstaja pri krompirju veliko število sort, zato so mnogi zelo zmedeni.

Kako izbrati sorto?

Ko razmišljamo o sorti, moramo najprej vedeti, za kakšen namen bomo krompir sadili. Večina vrtičkarjev seveda nima dovolj prostora in ga posadi samo za prve, sladke, zgod­nje gomolje, ki še nimajo dozorele kožice. Namerno nisem napisala zgodnji krompir, saj lahko take gomolje izkopljemo tako pri zgodnjih kot poznih sortah, le čas vegetacije je različen. Se pa sorte razlikujejo med seboj po skladiščenju. To ni mladi krompir, to je samo krompir, ki že ima utrjeno kožico, pridelan pa je bil v krajih, kjer ga v tem mesecu že sadijo. Pravilni izraz bi morda bil novi ali zgodnji krompir, nikakor pa ne mladi, saj se kožica ne lupi tako, kot si želimo in smo navajeni Slovenci. Zato ne nasedajte tem napisom in si mladega le pridelajte sami doma. Ali pa ga poiščite na najbližji kmetiji.

Sorte s kratko vegetacijo oz. rastno dobo (zgodnje sorte) se običajno skladiščijo krajši čas. To jih loči od srednje poznih in poznih. Med seboj se razlikujejo tudi po odpornosti ali tolerantnosti na različne bolezni, ki otežujejo pridelavo. Če želimo krompir skladiščiti, potem ni napak, da se pozanimamo, kako je s to odpornostjo pri posamezni sorti. Če pa ga sadimo samo za sprotno porabo, ta dejavnik ni najbolj pomemben.

Zagotovo je pomembno, ali bomo krompir večinoma kuhali ali pekli, ali imamo raje svetlejše, belo meso ali bolj rumenkasto. Olupek sploh ne bi smel igrati vloge, saj ga ne jemo.

Zato je težko odgovoriti na vprašanje, kateri krompir kupiti kar tako, na pamet. Če ste bili doslej zadovoljni s sorto, je ne menjajte, saj ne nazadnje na vrtu pridelujemo krompir zase, biti mora dober, pridelek pa je pri vseh sortah, ki se uradno prodajajo, dovolj visok.

Lahko smo ponosni na nove slovenske sorte

Krompir je ena redkih rastlin, ki jih v Sloveniji še žlahtnimo. S tem se ukvarjajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Na slovenskem trgu imamo seme slovenskih sort in sama menim, da je to za vrtičkarja zadosten razlog, da se odloči za eno izmed njih. Nove sorte so žlahtnjene tako, da so primerne za naš okus, za naše vremenske razmere, so odpornejše in predvsem so naše, slovenske.

Vse nove slovenske sorte so poimenovane po slovenskih rekah. Zdaj je njihova paleta že zelo široka, tako da lahko med njimi vsak najde nekaj zase. Najzgodnejša je 'KIS Vipava', ki pa se kljub zgodnosti zelo dobro skladišči. Občutljive lahko zmoti njena temnejša kožica, a se po kuhanju in pečenju temna barva razbarva. Zato naj vas to ne odvrne, da je ne bi preizkusili na svojem vrtu. Odlična je prav za vrtičkarje, saj združuje zgodnost in dobro skladiščenje. Po zgodnosti ji sledita 'KIS Kokra' in 'KIS Mirna', prva novejša, druga pa že uveljavljena na slovenskih vrtovih in njivah. Mirna ima svetlo kožico in belo meso, kokra pa ima meso svetlo rumene barve, primerna je tudi za skladiščenje. Odlikuje se po odpornosti na krompirjevo plesen. Sorte 'KIS Sotla', 'KIS Pšata', 'KIS Mura' in 'KIS Krka' so srednje pozne in že namenjene tudi daljšemu skladiščenju. Povsem belo meso ima krka, pri drugih je meso krem bele barve. Pozni novejši slovenski sorti pa sta 'KIS Sora' in 'Bistra'. Obe imata belo meso, kakor najbolj ustreza večini Slovencev. Odlikuje ju visok pridelek. Sadimo ju z večjimi razdaljami med gomolji, posebno prva je zelo močna in košata.

Seveda ne smemo pozabiti še starih, dobro znanih slovenskih sort, med njimi po okusu zagotovo prednjači kresnik, dobri stari kifeljčar s svojim odličnim okusom pri pečenju. Zavite gomolje imajo tudi številne tuje sorte, a Slovenci moramo začeti ohranjati to, kar je domače. Kar nekaj starih slovenskih sort letos ne najdem v katalogih slovenskih ponudnikov semena, čeprav se v zadnjem času veliko govori o ohranjanju domačega semena. Ohranili ga bomo samo, če ga bomo sejali, ga iskali pri trgovcih in ga od njih zahtevali.

Najbolj nori kmet ne more imeti najdebelejšega krompirja

Krompir sodi med zahtevnejše vrtnine (ali poljščine). Za dober pridelek se moramo potruditi. Za zelo zgodnje sajenje pripravimo gredice že jeseni. Če je le mogoče, posejemo v avgustu na gredice, kjer nameravamo pridelovati spomladi krompir, oljno redkev ali belo gorjušico in ju pred zimo pokosimo in zadelamo v tla. Krompir ne mara kislih tal, vendar tudi ne prenaša apnjenja. Zato površine ne smejo biti apnjene vsaj dve leti, drugače se bo skoraj zagotovo pojavila krastavost. Ta sicer ni problematična pri domači pridelavi, saj gomolje po kuhanju olupimo, bolezen ne vpliva na okus in trpežnost, ni pa lepa in seveda ljudi zelo moti. Nekoč je vel­jalo, da lahko krompir več let zapored sadimo na isto mesto. Zaradi vse več različnih sevov krompirjeve plesni in številnih drugih bolezni in škodljivcev, posebno bakterioz in viroz, to nikakor ne velja več. Kolobar naj bo vsaj trileten, pri tem pa seveda upoštevamo tudi sorodstvene vezi krompirja s paradiž­nikom, papriko in jajčevcem. Krompir kot predhodnika na gredici ne mara tudi pese in njenih sorodnic.

Če vrt še ni pregnojen, kar nam pokaže samo analiza tal, potem gredico vsekakor jeseni pognojimo s hlevskim gnojem. Nikakor ga ne uporabimo več kakor 2,5 l/m2. Preveč gnojenja povzroči votlost gomoljev, večjo krastavost, tudi slabše skladiščenje. Zato nikar za dobro mero spomladi dodati še nekaj mineralnega gnojila NPK! Hlevski gnoj ima dovolj dušika, zato tudi dognojevanje na vrtu ni potrebno. Če ste se odločili za mineralna, lahko topna gnojila, pazite, da bo kalij v obliki kalijevega sulfata, saj krompir ne mara kalijeve soli. Kar povprašajte zanj pri trgovcih, da se ga dobiti tudi v manjših količinah. V tem primeru krompir ob prvem in drugem osipavanju dognojite z nekaj dušika, pred sajenjem pa ga v tla ni treba zadelati, na večini zelenjadarskih površin, tudi na vrtovih, je fosforja preveč, zato gnojenje s tem hranilom ni potrebno.

Ne sadite v mrzlo zemljo

Krompir sadimo šele, ko se zemlja ogreje na osem stopinj Celzija, nižje temperature lahko povzročijo propad prvih kalčkov, ti pa so najbolj rodovitni. Zato se je vedno treba potruditi in posaditi gomolje s prvimi klicami, tudi če so te že zelo porasle. Če se le da, jih ne odtrgamo. Resda se vedno pojavijo nove iz spečih očes, a te imajo potem tanjša, než­nejša stebla, rastline pa so zaradi tega občut­ljivejše na bolezni in dajo nižji pridelek.

Zgodnji krompir lahko sadite tudi v rastlinjak, vendar ne pozabite na njegovo sorodstvo s paradižnikom, kolobar bo namreč težko vzpostaviti. Še pri temperaturah osem stopinj Cezija bi morali biti gomolji prej nakaljeni. Nakaljujemo jih pri temperaturi okoli 10 do 15 stopinj Celzija, ne sme biti pretoplo, in na svetlobi. Tako bodo klice močne, čvrste in primerne za sajenje tudi v hladnejša tla.

Po zgodnjem sajenju vse do konca aprila grede raje pokrijte. Pomrznejo lahko tudi klice, ki še niso prišle na svetlo. Ko prilezejo na svetlo vse rastline, krompir prvič ogrnite, pri čemer naj vas ne boli pokrivanje zelenih, čvrstih poganjkov. Tako boste vzgojili globlji koreninski sistem, na katerem bo nastalo več gomoljev. Drugič ogrnite krompir vse do vrhnjih poganjkov nekaj prej, preden se vrste sklenejo. S tem boste preprečili zelenjenje zgornjih gomoljev v poletni vročini, predvsem pa za čim dalj časa preprečili selitev spor krompirjeve plesni na gomolje. Ob ogrinjanju po potrebi dognojite z gnojilom KAN, dodajte največ 2 kg/10 m2. Ne uporabite uree. Umetni, mineralni, lahko topni dušik je primeren samo, če ne gnojimo s hlevskim ali katerim drugim gnojem, dognojimo pa v času drugega osipavanja in tik preden se rastline sklenejo.

Varstvo in nega med letom

Če boste izbrali slovenske sorte ali pa tudi nekatere tuje, na krompirjevo plesen odporne sorte, boste morali skrbeti samo za redno odstranjevanje koloradskega hrošča. Vsekakor pa na vrtu sadite samo odporne sorte, saj je naše podnebje pogosto odlično za razvoj krompirjevih bolezni. Ker sama prisegam na to, da na vrtu ne uporabljamo klasičnih sredstev za varstvo rastlin, predlagam naslednje. Prve hrošče kar poberite z roko. Na gredicah to ne bi smelo biti pretežko. Pod rastline lahko postavite odprt dežnik ali blago in jih močno stresete. Večina hroščev bo odpadla. Če so gredice večje, lahko uporabite sesalenik za sesanje jesenskega listja, ki ga dokaj poceni dobite v vseh vrtnih centrih. Pogoj za njegovo uporabo je seveda to, da niste pretiravali z gnojenjem z dušikom. Tako gnojene rastline so namreč zelo visoke, predvsem pa imajo veliko bolj krhke poganjke, ki se radi lomijo. Če dušika ni preveč, lahko rastline sesamo vse do konca, drugače pa samo mlade rastline, dokler so poganjki še čvrsti in ne pretegnjeni.

Naše slovenske sorte tako sesanje odlično prenašajo. Med naravnimi pripravki, ki jih dobite v trgovini, dobro deluje izvleček tropskega drevesa neem (Azadirachta indica). Dobro deluje, če ličinke niso prevelike. Bodite pa pozorni. Natančno se držite navodil, ne uporabljajte ga pri visokih temperaturah, počakajte, da se rastline dobro ohladijo.

Če boste izkopavali mlad krompir, drugih skrbi z zdravjem rastlin ne boste imeli. Pozen krompir pa je včasih treba zavarovati tudi pred boleznimi, v trgovinah dobite nekatere naravne pripravke, ki jih uporabite pred vsakim dežjem in po njem od junija naprej. To so izvlečki preslice, kopriv, česna, sojinega lecitina ali pa kombinacija izbranih kamenih mok in glin. Tudi redna uporaba pripravkov z izvlečki morskih alg bo pomagala obdržati rastline zdrave. Ko se plesen pojavi, ekološke rešitve skoraj ni. Lahko sprva kosimo otoke, kjer se pojavlja. Ko so gomolji v zemlji že primerno veliki, lahko pokosite vso cimo, tudi če kožica še ni utrjena. Gredo potem pokrijte s plastjo slame, pokošene trave ali listja, da ne bodo gomolji na soncu, in počakajte, da se kožica utrdi.

Izkopavajte ohlajene gomolje, če se le da, tega ne počnite v vročem vremenu. Krompir ohladite v plitvih zabojčkih na prevetrenem prostoru, šele nato jih shranite v klet. Presuh zrak v skladiščem prostoru ni najbolj ugoden. Če nimate ustrezne kleti, si pridelajte krompir samo za del jeseni, pozimi pa ga poiščite raje pri bližnjih kmetih.

Mlad krompir je nekaj prav posebnega in dober samo, če je izkopan svež in takoj priprav­ljen, zato gredica zgodnjega krompirja na vrtu pomeni nekaj odličnih kosil ali večerij. Uživajte v svojem domačem pridelku.