Lubenice in melone so namreč takšne bučnice, ki dajo zrel plod šele kakšne tri mesece po sajenju, pa še ves ta čas potrebujejo zelo veliko toplote. Zato se je pred eksperimentom priporočljivo kar dobro organizirati.
Lubenice pobiramo, ko sta vitica in listek ob peclju plodu popolnoma suha, melone pa so zrele, ko se tik ob peclju na koži pojavijo krožne razpoke. Če plodov ne moremo zlahka odtrgati od rastline, skoraj zanesljivo še niso zreli. Pri lubenicah je znamenje zrelosti tudi rumenkasto obarvana lisa na mestu, kjer se plod dotika tal. V času zorenja je lisa še svetlo zelena. Bolj izkušeni mački znajo zrelost lubenice preverjati tudi s trkanjem po plodu. Dokler je zvok zamolkel, še ni čas za pobiranje, medtem ko v zrelem plodu votlo doni. Pri nas lahko plodovi dozorevajo od srede avgusta naprej, seveda če smo sadike pravočasno posadili. Če bo toplo in sončno, bodo zoreli še vse do konca septembra.
Priporočila v nadaljevanju navajamo kar za obe bučnici skupaj, saj so enaka.
Veliko toplote vso rastno dobo: Lubenice potrebujejo zelo veliko toplote od vzgoje sadike do konca zorenja. Zato je priporočljivo, da njihove močne in toplotno utrjene sadike na prosto posadimo od srede do konca maja. Če bi takrat na prosto posejali kar seme, bi bila sezona za zorenje prekratka. Namenimo jim najbolj sončno in toplo mesto na vrtu. Na prostem naj se rastline razraščajo po tleh, ker jim bo topleje, tla je dobro prekriti s temno prekrivko, ki prepušča vodo, ali z debelo slamnato zastirko. Gojenje ob opori je primerno samo za rastlinjak, v katerem je toplote več.
Sadike: Če bi jih radi vzgojili sami, semena posejemo v šotne lončke ali odprtinice v pladnju in jih jih postavimo na temperaturo 25 °C, ko se pojavijo klični listi, pa naj bo temperatura 18 °C. Za njihovo vzgojo potrebujemo od štiri do pet tednov, na prosto naj gredo šele, ko mine nevarnost ohladitev. Sadike morajo biti vedno toplotno utrjene. Če jih kupimo, se je smiselno odločiti za cepljene, ki bolje prenašajo nekoliko hladnejša tla, a to vseeno ne pomeni, da jih sadimo pred sredino maja. Tudi za rastlinjak, kjer slabo kolobarimo, so primernejše cepljene sadike.
Prostor: Rastline potrebujejo veliko prostora, tudi dva kvadratna metra ena. V celinski Sloveniji lahko pričakujemo le enega ali dva plodova na rastlino, na Primorskem več.
Gnojenje: Površino, na katero bomo posadili lubenice ali melone, lahko že jeseni pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali pa nanjo nasujemo desetcentimetrsko plast domačega komposta. Dobro uspevajo tudi na kompostnem kupu. Med sezono rastline zalivamo z dodatkom pripravka iz alg, ki jim priskrbi dodatna hranila in krepi njihovo odpornost.
Namakanje: Poletje, kakršno imamo letos, lubenicam radodarno odmerja toploto. A ker so hkrati velike porabnice vode, ne gre brez rednega obilnega namakanja, npr. vsak drugi dan. Najbolje se obnese kapljično namakanje, nujna je talna zastirka, ki ohranja vlago. Nikoli ne zalivamo po listih, saj lahko rastlino napade plesen bučnic.