Miha Kobal: Krompir Ane Roš je vreden en evro za kos

Krompir pri Kobalovih posadijo v enem dnevu. Počakajo, da je vreme ravno pravšnje - zemlja mora biti ravno prav topla, ne sme biti premokra ali presuha, kar bi zmanjšalo kaljivost. Potem se lotijo dela in upajo na dobro letino.

"Krompir imam običajno celo leto, saj imam dober hram. Do junija imam še lanskega," pove Miha, ki v nadaljevanju razloži, da za Ano Roš izbira krompir zelo precizno in natančno. "Ustvarila je jed, za katero potrebuje gomolje, težke približno 40 gramov. Da bi takšne dobil, jih moram zaustaviti v rasti." Zato, da bi dosegel takšno težo, se je večkrat odpravil na njivo in naključno izkopal 10 krompirjev ter preverjal, kako debel je v zemlji. "Letos smo ga sadili prvega maja, pobirali pa konec julija. Njiva je zelo velika in če preračunam, bi lahko rekel, da takšno »idealno« težo doseže en krompirček na eno rastlino. Če imam približno pet rastlin na kvadratnem metru, to pomeni, da na tej površini zraste 5 krompirjev, ki so primerni za Ano Roš." Zato niti ni čudno, da ima visoko ceno – evro za krompir.

Da bi dobil krompirje, kot jih želi Ana Roš, jih moram zaustaviti v rasti.

Ko je velikost krompirja ravno pravšnja, imajo na voljo le nekaj dni, da ga poberejo. Mihu pri delu pomaga družina. "Zelo smo precizni. Dovoljeno je sicer malo odstopanja, a le par gramov. Nato Ani vse pripravim. Krompir stehtam, ga operem, pregledam, da nima strun, da se ni med pobiranjem poškodoval, da ni nepravilnih oblik …" Nepravilne oblike nastanejo predvsem v primeru, če krompir raste prehitro oziroma če ga kmet preveč pognoji.  

PREBERITE ŠE: KROMPIR: NE SADITE GA NA ISTO MESTO

Idealno težo doseže en krompirček na eno rastlino.

Nič ni prepuščeno naključju

Sogovornik pove, da je za pridelavo krompirja pomembna pravilna priprava njive. "Treba je kolobariti. Na mestu, kjer je letos krompir, je lani rastel fižol. Ko sem ga pobral, sem posadil rastlino, ki je njivo ozelenila, nato pa sem zemljo zoral z gnojem vred, s čimer je bila optimalno pripravljena za krompir. Po tem, ko sem ga posadil, pa je bolj ali manj vse prepuščeno naravi. Le pognojili smo ga še s konjskim gnojem. Na srečo smo na hribu, kjer ves čas malo piha in zato je tudi manj verjetnosti, da se pojavi črna plesen. Zemlja je tu peščena in ker je hrib, voda ne zastaja, zato tudi ni veliko gnilega krompirja, četudi je deževno." Štirinajst dni do tri tedne ga Miha pusti na kupu, da se v starem hlevu shladi, nato ga še enkrat prebere in izloči slabe. "Nobena stvar ni prepuščena naključju. Potrebna je mala znanost, da dobiš kvaliteto."

Trenutno se delo na kmetiji umirja. Po Mihovih besedah bodo do prvega novembra sadili česen, zdaj imajo na njivi še zelje, repo za kisanje, cvetačo, radič, ohrovt ... "Ana od nas kupuje tudi drugo zelenjavo, na primer čebulo, česen, fižol, por. Z njo resnično dobro sodelujemo, zato za naslednje leto načrtujem, da bomo postavili rastlinjak in zanjo gojili še druge rastline." 

Nobena stvar ni prepuščena naključju. Potrebna je mala znanost, da dobiš kvaliteto.

Ciljev je torej še mnogo, kar je sogovorniku zelo všeč, saj to pomeni, da se ves čas razvija, napreduje. Ko se bo tempo v prihajajočem obdobju malo umiril, pa se bo Miha z družino odpravil na kosilo ali večerjo v Hišo Franko k Ani Roš ter morda za pokušino izbral ravno svoj krompir, ne le pridelan z ljubeznijo, ampak gurmansko izpopolnjen. Pripravljen je z olupkom, na poletnem senu z dodatkom kislega masla z okusom hrena, skupaj z gozdno juho. "Če pa bomo šli v njeno ljubljansko restavracijo, pa bomo morda naročili pire, ki je prav tako iz našega krompirja, a za njegovo pripravo velikost ni pomembna. Naj pa poudarim, da je Ana izjemno profesionalna, sodelovalna, preprosta in z njo je pravi užitek sodelovati. Ona in njena ekipa resnično cenijo hrano, vsako sestavino posebej, zato vse iskreno spoštujem," še ob koncu doda Miha.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Jed iz Hiše Franko, ki jo Ana Roš postreže namesto torte