Moj zelenjavni vrt: Solata že marca, paradižnik sredi maja

Med obema načinoma pridelovanja ni večjih razlik, na začetku je največja, da je lahko zem­lja v loncih bolj ogreta, če stojijo na zaščiteni legi. Posevki bodo tu hitreje vzniknili, po drugi strani pa se zemlja v posodah hitreje izsušuje.

Solata

Solata je na gredicah kratek čas, zato nima velikih težav z boleznimi in škodljivci. Na prosto jo sejemo neposredno ali pa posadimo sadike, ki smo jih vzgojili v zaščitenem prostoru ali kupili. V drugem primeru jo bomo seveda hitreje pobirali. Za popolnega začetnika je sajenje sadik preprostejše. Kdor bi se rad čim prej izuril v dovolj redki setvi drobnega semena, pa naj eno gredico tudi poseje. Posejane rastlinice je treba sproti redčiti, da bodo imele dovolj prostora, odvečne pa porabiti kot berivko.

Čas za prve setve na prosto je, ko se zemlja ogreje na 5 ˚C, drugače bo kaljenje slabo in počasno. Proti koncu marca so ponavadi tla že dovolj topla. Podatke o tem lahko dnevno preverimo na spletni strani Arso. V istem času lahko na prosto sadimo sadike. Za zgodnje setve ali saditev izberemo zgodnje sorte solate, o čemer se posvetujemo z izkušenimi vrtičkarji ali prodajalci v vrtnarijah. Solata ne potrebuje pognojene zemlje, lahko pa ji dodamo vrtni kompost. Tudi poznejše setve med sezono bodo zadovoljne s hranili, ki so v zemlji ostale od prejšnje vrtnine.

Setev: solato sejemo v vrstice, ki so od 30 do 40 cm narazen; da bomo vmes tla lahko rahljali. Seme prekrijemo z zelo tanko plast­jo prsti. V vrsticah solato sproti redčimo, rastline, ki jih pustimo za glave, naj bodo od 25 do 30 cm narazen. Kupiti je mogoče tudi seme na traku, s katerim se izognemo pregosti setvi.

Sajenje: če se odločimo za sadike, naj bo med vrstami in med rastlinami v vrsti od 30 do 40 cm razdalje, saj bodo zelo zrasle. Bolj se rastline tiščijo, več težav z zdravjem lahko pričakujemo.

Solato lahko pridelujemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, vendar ni vseeno, katero sorto; pravilen izbor pomeni, da nam solata ne bo uhajala v cvet in da bo prilagojena nizkim ali visokim temperaturam. Na semenskih vrečkah je čas pridelave praviloma označen. Od setve do pobiranja traja od 6 do 14 tednov.

Korenček

Korenček na gredice vedno sejemo neposred­no (medtem ko si lahko peteršilj priskrbimo tudi kot sadike). Pogosta napaka je prezgod­nja setev, zaradi česar se kaljenje upočasni celo za tri tedne. Zemlja mora imeti za setev vsaj 8 do 10 ˚C, kar je ponavadi v drugi polovici aprila. Seme komajda prekrijemo z zem­ljo in ga narahlo pritisnemo vanjo.

Ker je zelo drobno in ga težko sejemo na redko, bomo morali rastline večkrat redčiti; da bodo lahko naredile debele korene, naj bodo v vrsti najmanj 5 cm narazen, med vrstami pa naj bo od 30 do 40 cm, da bomo lahko rahljali tla, kar je pogoj, da se bodo koreni debelili. Korenje ne mara zemlje, pognojene s hlevskim gnojem, lahko pa jo obogatimo s kompostom. Pulimo sproti, ko se nam zdi dovolj debelo; v zemlji ga lahko pustimo vse do jeseni. Od setve do pobiranja traja od 12 do 16 tednov.

Tudi korenjevo seme lahko kupimo prilep­ljeno na papirnem traku, s čimer se izognemo pregosti setvi. Če bi radi pridelali zelo zgodnji korenček, izberemo sorto pariški, ki veliko hitreje kot druge naredi okrogle, redkvicam podobne korene. Primerna je tudi za pridelovanje v loncih, ker zanjo ne potrebujemo zelo globoke posode.

Nizki fižol

Za začetnike je primerno pridelovanje nizkega fižola, ker raste in rodi precej hitreje kot visoki fižol. Potrebuje še višjo temperaturo kot korenje, zato ga posejemo šele, ko se tla ogrejejo na 15 °C. Sejemo ga lahko od konca aprila do sredine maja, poleti pa običajno ne, ker mu vročina ne ustreza. Od setve do pobiranja pridelka traja od 8 do 12 tednov; nekatere sorte pridelujemo za stroke, druge za zrnje, tretje pa za oboje. Če mlade stroke redno pobiramo, bomo imeli večji pridelek.

Fižola nikoli ne gnojimo, ne potrebuje niti komposta niti kupljenih organskih gnojil. Nizkega sejemo v vrste, ki so 40 cm narazen, kar nam bo omogočilo, da bomo medvrstne prostore razrahljali in z zemljo ogrnili spod­nje dele rastlin. V vrsti polagamo zrna v plitev jarek, ki smo ga naredili s konico motike, 3 cm narazen. Zrnje bo bolje kalilo, če ga pred setvijo čez noč namočimo v toplo vodo.

Paradižnik

Za paradižnik gredico prekopljemo do 20 cm globoko ali jo zrahljamo s prekopnimi vilami. V zgornjo plast tal vdelamo nekaj centimetrov preperelega komposta (če jeseni ali zgodaj spomladi nismo pognojili s hlevskim gnojem). Sadike presajamo na prosto šele sredi maja, ko ima zemlja konstantno 15 °C, in sicer tako, da bodo vsaj 70 cm narazen. Sadimo jih globlje, kot so rasle v lončku, da bodo razvile močan koreninski sistem; prvi listi morajo biti nekaj centimetrov nad zem­ljo. Visokim sortam, ki bodo privezane ob opori (to namestimo že ob sajenju, da ne bi pozneje poškodovali korenin), odstranjujemo zalistnike, tj. nastavke za nove vrhove, ki poženejo v pazduhah listov. Tako bo šlo več hrane za nastavljanje cvetov in pridelek. Paradižnik potrebuje veliko vode, zato je tla pod njim priporočljivo zastirati, da zadržijo več vlage. Za sajenje v lonce so primernejše grmičaste nižje sorte, ki jih ne privezujemo k opori.

Mešani posevki

Družba nekaterih vrtnin na gredicah se medsebojno podpira in spodbuja zdravo rast. Najbolj znan par sta korenček in čebula, ki se medsebojno varujeta pred čebulno in koren­jevo muho, zato ju sadimo v mešanih posevkih. Šetraj varuje fižol pred ušmi, bazilika ob paradižniku pa izboljša okus plodov, zato začimbi sadimo med omenjene vrtnine.

-----

SODELUJTE V NAGRADNI IGRI

S pravilnim odgovorom na vprašanje sodelujete v veliki nagradni igri pod pokroviteljstvom Semenarne Ljubljana. Z njim se potegujete za enega izmed desetih darilnih paketov, v katerih so semena za letošnjo setev in izdelki za oskrbo vrtnin. Izrezano glasovnico, ki jo najdete v tiskani izdaji priloge Deloindom, pošljite do 26. marca na naslov Delo, Marketing, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Moj zelenjavni vrt. Glasujete lahko tudi v vrtnih centrih Kalia ter na spletnih straneh www.kalia.si in www.deloindom.si. Poleg tega vas vabimo, da nam že zdaj pošljete vprašanja o svojih težavah pri vzgoji vrtnin, na katera bo aprila in maja v naši prilogi odgovarjal strokovnjak Semenarne Ljubljana. Sprejemamo jih na naslovu Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Vrtna svetovalnica. Natančna pravila nagradne igre in seznam nagrad so objavljeni na naši spletni strani.