Konec leta 2023 po navedbah AFP poteče tudi dovoljenje EU za rabo glifosata. Sporni herbicid po opozorilih biologov s škodovanjem žuželkam moti naravno delovanje ekosistemov in posledično ogroža prehrambeno verigo.

"Kar škoduje žuželkam, škoduje tudi ljudem," je v sredo poudarila nemška ministrica za okolje Svenja Schulze in posvarila pred prihodnostjo, v kateri bi sadje postalo razkošje. "V svetu brez žuželk ni vredno živeti," je dodala.

Prepovedi glifosata nasprotujejo kmetijska interesna združenja in kemična industrija, ki že nekaj časa lobirajo za nadaljevanje njegove uporabe. Glifosat, ki ga pod tržnim imenom Roundup proizvaja Bayerjeva podružnica Monsanto, je po njihovem mnenju "pomembno orodje za zagotavljanje tako trajnosti kot produktivnosti v kmetijstvu".

Prepoved bodo v Nemčiji sicer sprejeli postopno. S prihodnjim letom bodo glifosat prepovedali v mestnih parkih in zasebnih vrtovih ter na območjih, ki so posebej bogata z rastlinskimi vrstami in žuželkami. Nato bo do konca leta 2023 sledila popolna prepoved.

Evropska komisija je kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata decembra 2017 sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid, svoje odločitve pa ni spremenila niti po tem, ko so ameriška sodišča ljudem, ki so domnevno zaradi glifosata zboleli za rakom, začela prisojati visoke odškodnine.

PREBERITE ŠE: Kmetijska zbornica: Glifosat ob pravilni rabi ne ogroža zdravja

Slovenija je konec leta 2017 glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, pri čemer je zavzela stališče, da je treba glifosat prepovedati, vendar ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. Je pa vlada nato podprla zmanjšanje vseh fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe glifosata v nekmetijskih dejavnostih.

Kot prva država v EU je uporabo spornega herbicida glifosat junija letos prepovedala Avstrija.

PREBERITE ŠE: Avstrija kot prva država v EU v celoti prepovedala glifosat