Po zaslugi ukrepov države se število mladih kmetov povečuje

V Sloveniji imamo še vedno tretjino kmetovalcev, starejših od 55 let, kar je slabše od povprečja EU, vendar smo z ukrepi kmetijske politike v letih 2007-2013 podprli okoli 2600 mladih prevzemnikov kmetij, na lanskem razpisu še 220, zdaj je objavljen še eden. To na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjujejo kot bistveno popravljanje starostne strukture in dodajajo, da se povprečna starost prevzemnikov kmetij v prejšnjem obdobju z 32 let za moške in 34 let za ženske lani znižala za dve leti.

Po besedah državne sekretarke na tem ministrstvu Tanje Strniša so mladi zagotovo prednostna skrb ministrstva, saj so prav mladi poleg čebel vodilna misel letošnje Agre. Mladi, ki prevzemajo kmetijo, dobijo podporo 45.000 evrov, če je mladi kmet zavarovan iz kmetijske dejavnosti, oziroma 18.600 evrov, če je hkrati še zaposlen oziroma zavarovan izven kmetijstva. Ob tem pa dobijo še dodatek v okviru neposrednih plačil.

Da premiki so, se je strinjal tudi Emil Erjavec z Biotehniške fakultete, opozarja pa, da je bistvo kmetijstva zelo močna veriga, od kmetov in zadrug do živilskopredelovalne industrije in trgov, vendar je problem premajhna organizacija, saj te verige padajo ali stagnirajo.

"Tu potrebujemo kreativne ideje, manjkajo nam posredniki, smo ena redkih držav v EU, ki nima organizacije proizvajalcev, ker se kmetje niso pripravljeni organizirati. Uspeh je možen, če jim damo priložnost. Če ne bodo ponavljali napak starejših, da skrbiš samo zase, ne za druge, da vse probleme obešaš na državo, lastnih napak pa ne vidiš, predvsem pa če se bodo zavedali, da moraš pomagati sosedu, če hočeš obstati. Na tem sloni razvoj slovenskega kmetijstvain podeželja," je povedal Erjavec.

Opozoril pa je tudi na zgodovinske izkušnje iz leta 1848, ko so kmetje dobili zemljo in jih je ogromno propadlo, ker ni bilo trga in niso mogli vračati posojil, nato pa so se odselili v tujino. "To se lahko ponovi, če mladina ne bo sposobna delovati v resnih podjetjih, imenovanih kmetije, če se ne bodo spoznali na finance in tehnologijo. Največji problem pa je resno povezovanje. Vsak dela svojo majhno zgodbo, tako kot pred skoraj 200 leti, nihče ni pripravljen delati skupaj. Brez tega ne bo razvoja in ne kmetijstva," je poudaril Erjavec.

Rok Damjan, ki je zastopal Zvezo slovenske podeželske mladine, je prepričan, da moramo uveljaviti besedi kmet in kmetijstvo kot blagovno znamko, pri zvezi pa so pripravili akcijski načrt za pomoč mladim kmetom, da si bodo s pridobljenimi veščinami lahko omogočili dostojno življenje in da bodo enaki drugim gospodarskim panogam, je izpostavil.