Razlog za ta pojav niso bolezni, še manj škodljivci, razlagajo kmetijski strokovnjaki, temveč fiziološke motnje - po domače to pomeni, da rastlini nekaj manjka. Manjka ji kalcija. A razlog večinoma ni pomanjkanje kalcija v vrtnih tleh, kot bi morda predvidevali.

Kalcij iz tal ne more do listov in plodov

Ste torej kaj naredili zelo narobe? Ni nujno, da ste, razlog, da tega elementa, ki ima za zdravje in rast rastlin pomembno vlogo, koreninski laski na obodu koreninskega spleta zaradi vročine kljub zadostni oskrbi z vodo ne morejo izkoristiti iz tal oz. po prevodnem sistemu spraviti do listov in plodov. Pri temperaturah nad 30 stopinj namreč rastline kar nekako obmirujejo in nehajo rasti. Razlog za pomanjkanje je lahko tudi suša oz. prepičlo zalivanje.

Razlogi, ki jih lahko pripišete sebi, pa niso sprotni, temveč imajo največkrat opraviti s tem, kako ste ravnali z rastlinami na začetku sezone: zaradi sajenja v prehladno zemljo se koreninski sistem ni dobro razvil, morda ste paradižnik pregnojili s hlevskim gnojem ali mineralnim dušikom ali pa ste pretiravali s kalijevim (kalijevim, ne kalcijevim!) gnojilom. Vsi ti presežki namreč omejujejo zmožnost rastlin, da bi izkoristile kalcij. Presnova rastlin je prepletena reč, ni nujno, da bi jo preštudirali, je pa dobro upoštevati priporočila »česa ne«, tudi če so spomladi še tako sitna.

Najzanesljivejši znak za pomanjkanje kalcija pri paradižniku in paprikah je črnenje plodu na dnu. Najprej je morda opazna le temna udrtina, pozneje je propadli del temno rjav, siv ali črn. Pri bučkah pričajo o pomanjkanju kalcija plodiči, ki gnijejo ali se sušijo od konca proti peclju.

Druga znamenja so pri paradižniku lahko še gnitje cvetov ter nepravilni ali razbarvani listi ali rastni vršički, ki venijo.

Edina prava prva pomoč je listno gnojenje

Vemo, da je kalcij v apnencu in da morajo kokoške zobati kamenčke, da dobijo material za jajčne lupine – a kljub temu posipanje ali zakopavanje jajčnih lupin ob paradižnik, najsi bodo še tako drobno mlete, ko opazimo težave ali celo že prej, ne pomaga, kalcij se iz njih še zlepa ne bo izločil, sploh pa prevodni sistem v vročini hranil ne bi mogel prinesti do listov.

Kaj storiti? Najzanesljivejši način je gnojenje skozi liste, torej škropljenje z listnim (na embalaži navadno piše foliarnim) gnojilom, ki vsebuje kalcij. To so lahko namenska listna gnojila za plodovke, obnesejo se tudi listna gnojila z rjavimi algami. Od domačih pripravkov lahko za škropljenje po listih uporabimo domače, neobdelano mleko ali sirotko, ki ju zmešamo z vodo v razmerju 1 : 1, razredčeno vodo, v kateri smo 24 ur namakali koprive ali njivsko preslico, ali vodo, v kateri so se vsaj teden dni močile zdrobljene jajčne lupine. Škropimo v zgodnjih jutranjih urah, da se bodo listi hitro osušili in ne bo težav s sončnimi ožigi na njih.

V primerjavi z listnim gnojenjem je zalivanje z namenskimi gnojili zaradi vročine manj učinkovito, v vsakem primeru pa začnimo ukrepati na opisani način (npr. tedensko), preden se težave pokažejo, takrat, ko so plodiči še jagode.