Samooskrbni vrt: Z dobrim načrtom do več pridelka

Le na zdravih, z organizmi bogatih tleh bomo lahko pridelali vrtnine, bogate s hranili. Poskrbimo, da bo vsak košček zemlje vedno zasajen z vrtninami in zelišči, tudi pozimi. Presežke se naučimo skladiščiti in konzervirati. In jesti sezonsko!

Gojenje prehransko izdatnih vrtnin

Krompir: Krompir velja za eno najbolj hranilnih vrtnin. Da redi, je zmotno mišljenje, seveda, če ga ne pripravljamo ocvrtega in jemo skupaj z majonezo in podobnimi dodatki. Bogat z vitamini, minerali, tudi beljakovinami, vsestransko uporaben v kuhinji in dokaj preprost za pridelavo ne bi smel manjkati na nobenem vrtu. Sort je ogromno, kar nekaj tudi naših domačih (med drugim KIS slavnik, KIS kokra, KIS sora…), ki se razlikujejo po času dozorevanja, videzu (barva kožice, barva mesa), uporabnosti (za kuhanje, pečenje).

Zgodnje sorte, kot sta denimo dobro poznan domači kresnik (kifeljčar) ali sorta KIS slavnik, so namenjene sprotni uporabi – gomolje izkopavamo po potrebi. Sadimo, ko se prst ogreje na vsaj 9 °C, še bolje, da je ogreta na 12 °C. To se običajno zgodi v prvi polovici aprila.

Dva tedna pred sajenjem gomolje nakalimo. Zložimo jih v zabojček, obrnjene z delom, ki ima največ očes, navzgor. Postavimo na okensko polico. Iz očes bodo pognali poganjki.

Prst pred sajenjem zrahljamo in obogatimo s kompostom. Sadimo v vrsti na razdalji približno 30 cm, le okoli 10 cm globoko. Ker sama krompirja ne osipavam z zemljo, temveč zastiram s slamo, pustim med vrsticami le 40 cm razmika. Tako tudi bolje izkoristim površino. Med rastjo slamo sproti dodajam, tako da gleda iz nje le 20 cm rastline. Ob rob grede posejem nizki fižol, ki s pomočjo bakterij na koreninah bogati tla z dušikom. Če bomo krompir na gredah osipavali, naj bo med vrstami 65 cm prostora.

Mlad krompir lahko začnemo pobirati konec maja in pobiramo vse do začetka julija. Iz vsakega grma vzamemo le nekaj gomoljev, rastlina raste naprej. Ko poberemo zadnje gomolje, krompirju sledijo pozne kapusnice (zelje, cvetača, brokoli, ohrovti), ki jih sama kombiniram z radičem in endivijo. Vse te se dobro ujemajo tudi s fižolom, ki, če stroke pobiramo sproti, rodi tudi, ko smo krompir že izkopali.

Pozne sorte krompirja so tiste, ki jih sadimo tudi za ozimnico, saj se dobro skladiščijo. Takšna domača sorta je denimo KIS sora. Poz­ne sorte sadimo malo pozneje kot zgod­nje, šele proti koncu aprila ali v začetku maja. Gomolje pobiramo, ko se nadzemni del rastline začne sušiti, rumeneti. Izkopavamo z vilami, kar v prsti, za katero skrbimo tako, da je ne prekopavamo in redno uporabljamo kompost in zastirko, ne bo noben problem. Pobiramo v suhih dneh.

Krompir za ozimnico preberemo, odstranimo poškodovane in morebitno obolele gomolje, ne peremo z vodo, le s suho krpo odstranimo odvečno prst. Shranimo v zabojih, v hladni (od 5 do 6 °C) in vlažni kleti. V istem prostoru naj ne bodo jabolka, saj ta izločajo plin etilen, ki spodbuja kaljenje krompirja.

Gomoljevke in korenovke: Tudi vrtnine, pri katerih uživamo gomolje in korene, torej rdeča pesa, gomoljna zelena, podzemna koleraba, repa, črna redkev, korenček, peteršilj, pastinak, so odlična zimska hrana. Sejemo jih na grede v začetku aprila (konec marca). Ker koreni peteršilja, pastinaka, gomoljne zelene rastejo zelo dolgo, pridelek pobiramo šele septembra. Sejemo jih lahko vse do junija, pridelek bo goden za bero novembra.

Pridelek rdeče pese in korenčka lahko pobiramo že junija. Ker ju sejemo od aprila in vse do konca julija, se posevki zamaknejo še pozno v jesen.

Pri korenčku pazimo, da aprila izberemo zgodnje sorte (nantes), ki jih poberemo do junija, od maja do junija pa pozne sorte z robustnejšimi koreni, ki se bolje skladiščijo. Takšne so slovenska avtohtona sorta ljub­ljansko rumeno, dolgi okrogli, flaker.

Korenovke lahko jeseni v suhem vremenu previdno izkopljemo. Posušimo, očistimo s suho krpo in zložimo v zaboje z mivko, senom, listjem, žagovino. Zaboj postavimo v hladno klet. Lahko pa jih pustimo kar na gredah – seveda, če nimamo voluharja, in izkopavamo po potrebi.

Korenovke in gomoljevke shranimo za ozim­nico tudi tako, da jih fermentiramo, tako kot fermentiramo, torej naravno kisamo, zelje in repo.

Fižol: Pri nas najbolj priljubljena stročnica, fižol, ni samo vrtnina, ki se ponaša z velikim deležem beljakovin (zrnje), ampak vsebuje tudi veliko vitaminov, mineralov in je zelo nasitna hrana.

Za boljši izkoristek predvsem v manjših vrtovih posadimo visoki fižol preklar. Pred sajenjem tla zrahljamo z vilami, dodamo kompost ter postavimo prekle. Te so lahko v vrsti, tako da je med njimi 50 cm prostora, ali pa naredimo iz štirih obliko vigvama – zapičimo jih v kvadrat in zgoraj povežemo. K vsaki posejemo 6 do 8 zrn, odvisno od bujnosti sorte. Sama sem postavila oporo v obliki loka tako, da je en del na eni gredi, drugi pa na drugi. Obok se dviguje nad potko med gredama.

Poznamo sorte, ki so odlične za stročje, sorte, pri katerih uporabljamo najprej stroke in potem zrnje, ter sorte, ki so primerne samo za zrnje. Naj naštejem nekaj avtohtonih. Sorte za stročje ptujski maslenec in barianec, sorte za stročje in zrnje justi, klemen, cipro, jeruzalemski, sorte za zrnje semenarna 22, jabelski pisanec.

Fižol sejemo od začetka maja do konca junija, pridelek pobiramo od julija do septembra. Če želimo uporabljati stroke ali sveže zrnje, pobiramo na dan za cvet. Tako spodbudimo oblikovanje novih cvetov in s tem strokov. Za suho zrnje pa pobiramo stroke na dan za plod, saj tako spodbujamo zorenje in oblikovanje debelega zrnja. Stroki morajo biti čisto suhi.

Za ozimnico shranimo suha zrna v papirnate vrečke ali steklene kozarce. Mlada zrna zapakiramo v vrečice in zamrznemo. Stročji fižol blanširamo in zamrznemo ali pa naredimo shranke v slanici ali kisu. Razne omake s kombinacijo druge poletne zelenjave se dobro obnesejo tudi v kozarcih.

Da bo prostor bolje izkoriščen, pod visoki fižol posadite bučke ali buče.

PREBERITE ŠE: FIŽOL – MORDA O NJEM ŠE NE VESTE VSEGA

Buče

Buče, tiste velike, katerih dolgi poganjki lezejo po celem vrtu, so še ena skupina zelen­jave, ki je vse prej kot dolgočasna. Bogate z vitamini in minerali, nasitne, in vsestransko uporabne so odlična zimska hrana, saj se v hladni kleti obnesejo do februarja. Poleg sort hokaido in muškatne obstaja še vrsta drugih, ki se med seboj razlikujejo po obliki plodu, barvi kožice, in tudi okusu. Meni skoraj najljubša je sorta tip sweet dumpling. Tukaj so še sorte hokaido red kuri, dolga iz nice, butternut waltham …

Mnogi se buč izogibajo, rekoč, da vzamejo preveč prostora, a z malo iznajdljivosti lahko rešimo tudi to težavo. Sama jih sadim na robove gred in njihove dolge vrežaste poganjke usmerim naprej po robu in z gred na potke, ki so v mojem primeru kar široke, sadim jih tudi na grede, kjer raste visoki fižol. Mnogi jih sadijo na kompostni kup.

Seme sejemo na prosto v začetku maja. Še bolje se obnese setev konec aprila v lončke in sajenje sadik v drugi polovici maja. Buče pobiramo jeseni. Najbolje je, če počakate dolgo v jesen, kolikor se le da, da popolnoma dozorijo. Poberete jih pred prvo slano. Skladiščite v hladni in vlažni kleti, na policah zložene tako, da se ne dotikajo. Zdržijo do februarja in celo marca.

Vrtnine, ki dajejo pridelek vse poletje

Bučke in kumare začnejo zoreti že konec junija. Da bomo imeli pridelek vse poletje, pazimo, da plodove pobiramo sproti. Če kakšnega pustimo, da zraste do končne velikosti in začne rumeneti – kar je znak dozorevanja, rastlina dobi signal, da je poskrbljeno za njeno potomstvo, in neha cveteti. Zato pobiramo plodove redno, tudi če jih ne moramo pojesti, in jih sproti shranimo za ozimnico. Redno pobiramo tudi fižol za stročje, najbolje ob dnevih za cvet, s čimer bomo pospešili nastajanje novih cvetov in povečali pridelek.

Presežke zamrznemo, shranimo v olju ali slanici, kumare v kisu, iz bučk naredimo skupaj z drugo zelenjavo razne čatnije, omake. Možnosti je ogromno, receptov veliko.

Vrtnine, ki hitro rastejo in jih obtrgujemo

Vrtnine, ki hitro rastejo, kot denimo solata, nadzemna kolerabica, lahko sejemo in sadimo večkrat zaporedoma. Sadimo jih na grede skupaj s počasi rastočimi vrtninami, kot so kapusnice, tudi paprika, jajčevci. Preden se bodo slednje razrasle in potrebovale več prostora, bomo solato in kolerabico že pobrali.

Vrtnine, ki jim obtrgujemo liste, prav tako hitro rastejo oziroma se obraščajo. Na majhnem vrtu se zato raje odločimo za blitvo kot špinačo. Podoben okus, saj sta sorodnici, podobna priprava, a veliko večji pridelek na primerljivi površini. Če imate radi močan okus zelene, namesto gomoljne, ki potrebuje od setve do pobiranja nekaj mesecev, raje posadite stebelno, pri kateri obtrgujete zunanje liste z močno odebeljenim listnim pecljem. Odlično se obnese radič za rezanje, sorta tržaški solatnik. Liste režemo od pomladi do pomladi. Tu so še sorte solat, ki jim obtrgujemo zunanje liste, pa rukola, listni ohrovt.

Vrtnine, ki jih pobiramo pozimi

Z dobrim načrtom setev in sajenja poskrbimo, da bo vsak košček zemlje vedno zasajen z vrtninami in zelišči, tudi pozimi.

Poleg motovilca nas pozimi čakajo na gredah listni ohrovt, glavnati ohrovt, nekatere sorte zelja, korenovke in gomoljnice, por. Zato sredi poletja, ko je vrt najbolj bujen, ne pozabite posaditi in posejati tudi teh vrtnin.

Kako si še pomagamo na majhnem vrtu

Paradižnike posadimo v velike lonce in jih damo pod napušč. Pobožamo dve muhi na en mah – grede prepustimo drugim vrtninam in upoštevamo dejstvo, da mu bolj ustreza prostor, kjer je zavarovan pred dežjem, vlago.

V lonce lahko posadimo tudi papriko, jajčevce, feferone. Postavimo jih na sončen del ob hiši.

Sama sem na neizkoriščenem delu ob vrtu, pod napuščem hiše, postavila nekaj velikih korit in jih polepšala z lesenim okvirjem. Nasula sem kakovostno ekološko prst s kompostom. V eno sem nasadila jagode, v drugo posejala korenček, ki mu je rahla prst zelo zelo godila in je razvil velike korene, v tretjem rasle snack paprike.

Krompir posadimo v vreče ali velike lonce in ga gojimo vertikalno. Na trgu že obstajajo prav za ta namen narejene vreče, a doma lahko pobrskate za starimi lonci, vrečami iz jute in podobnim. Premer lonca, posode naj bo vsaj 30 cm, višina pa čim večja. Na dno nasujemo 30 cm zemlje in položimo gomolje – 3 gomolje za lonec premera 30 cm. Pokrijemo z zemljo. Ko zraste za dlan visok grmiček, ga zasujemo z zemljo tako, da pustimo na prostem le vršičke. Vsakič, ko zeleni del malce zraste, dodamo zemljo in to ponavljamo vse do roba lonca. Počakamo, da cime porjavijo, lonec prevrnemo in poberemo gomolje.

Visoki fižol posadimo ob meji s sosedi. Rast­line bodo tako postale tudi zastor. Potrebujemo le ozek, približno 30 cm širok pas.

Kumare in buče posadimo ob ograjo.

Uporabite vse

Korenčkovega in pastinakovega listja ne zavrzite, temveč ga uporabite za priloge – podušite na malo olja s česnom. Surovo uporabite kot peteršilj, potresite v juhe, enolončnice, omake. Listje rdeče pese pomešajte med solato, če ga imate več, naredite iz njega prilogo (tako kot iz blitve, špinače). Olupke – stroke, ki ostanejo po luščenju graha, skuhajte v vodi in to potem uporabite kot jušno osnovo za kuhanje. Uporabite tudi liste in odebeljena stebla, stržen, cvetače in brokolija. In če se na vrtu pojavi samonikla rastlina, ki je ne marate, je nikar takoj ne zavrtite. Večina je užitnih.