Sanacija vrtnih tal po poplavi in jesenske setve

Potem ko smo pobrali ali odstranili poplavljene vrtnine, o katerih primernosti ali neprimernosti za uživanje smo pisali v prispevku Vrt po poplavah: žal je večina vrtnin neužitna, pospešimo lahko okrevanje tal, je smiselno počakati na analize monitoringa tal, ki ga po poplavah opravlja Agencija za okolje (ARSO). Šele potem se lotimo obdelave gredic in morebitnih setev. 

ARSO je vzorce vzela na 21 merilnih mestih v porečjih rek Sore, Pšate, Kamniške Bistrice, Gradaščice, Save, Savinje, Drave, Mure in Meže. V odvzetih vzorcih iščejo vsebnost kovin in mineralnih olj – prav to so namreč snovi, ki so lahko pri nadaljnji pridelavi rastlin za hrano najbolj nevarne, saj se zelo počasi (v letih) razgrajujejo.

Sicer pa je mogoče z naštetimi snovmi onesnažena tla sanirati, ker le počasi prodirajo v globino.

Če sumimo na onesnaženje tal, jeseni sejmo le rastline s kratko vegetacijo

Tam, kjer vemo, da takšnega onesnaženja ni bilo, je mogoče posejati tako vrtnine s kratko rastno dobo, ki jih bomo pobrali pred zimo, kot prezimne, pravi Miša Pušenjak. Na poplavljenem terenu, za katerega sumimo, da bi lahko bil onesnažen z navedenimi snovmi, sogovornica priporoča le gojenje neprezimnih solatnic (motovilec, letne solate, rukola itd.), če se že odločimo za setev. Prezimne vrtnine (prezimne solate, kapusnice, prezimne radiče) tu odsvetuje, saj daljša ko je rastna doba, več možnosti je, da težke kovine preidejo v vrtnine. Posebej odsvetuje sajenje prezimnega česna pred sanacijo tal, saj so poskusi pokazali, da ima česen veliko sposobnost absorbiranja težkih kovin.

Sanacija poplavljenih tal − brez onesnaženja

Poplava je prizadela vrtna tla bodisi z odnašanjem prsti, s tem, da je na površje nanesla mulj in jih zbila, tako da v njih ni zraka. Zato jih je smiselno, potem ko se posušijo, čim prej oživiti, četudi jeseni ne načrtujemo setev, priporoča Miša Pušenjak. Poleg tega imamo na vrtovih tudi trajne rastline, bodisi sadna drevesa, jagodičevje, okrasno grmičevje in okrasne trajnice, ki jim je prav tako treba pomagati. Ali bodo trajne rastline preživele, je odvisno od tega, kako dolgo so bile korenine pod vodo.

Odstranitev zastirke: Z vrtnih tal čimprej odstranimo organsko zastirko ali morebitno folijo, tako okrog trajnih rastlin (npr. jagode, maline) ali z gredic, kjer bomo vrtnine zavrgli. Morajo se namreč čimprej posušiti, predvsem okrog rastlin, ki bi jih radi ohranili.

Prezračevanje, okopavanje: Pri tleh, ki niso onesnažena, nam mulja ni treba odstranjevati, moramo pa jih prekopati, posebej okrog obstoječih rastlin.

Dodajanje komposta: Medtem ko v običajnih razmerah tal v jeseni ne gnojimo z velikimi količinami komposta, Pušenjakova priporoča, da ga zdaj poplavljenim tlom ob prekopavanju dodamo od 5 do 10 litrov na kvadratni meter (tudi če ne nameravamo sejati). »S tem jih bomo najbolj oživili, saj dober kompost vsebuje mikroorganizme, ki so pogoj za rodovitnost zemlje. Poleg tega je najbrž deroča voda s površine odnesla precej organske snovi.« Kompost lahko izjemoma nadomestimo z dobro kompostiranim hlevskim gnojem, a ga uporabimo le 1,5 l do 2 l na kvadratni meter.

Preživerje trajnih rastlin, kot so jagode, je odvisno od tega,m koliko časa so bile pod vodo. Foto Hecos/shutterstock Foto:

Dodajanje alg: Kjer načrtujemo jesensko pridelavo, posevek zalijemo s pripravkom iz morskih alg. Te so se v kmetijstvu sprva uporabljale kot gnojilo za tla, danes pa tudi kot biostimulator, saj zelo pospešijo razvoj koreninskega sistema rastlin, utemeljuje njihovo uporabo sogovornica.

Zeleno gnojenje: Tlom bomo zelo pomagali, če jih po obdelavi čimprej posejemo z rastlinami za zeleno gnojenje, priporočljive so takšne z globokimi koreninami (rahljanje) in z veliko zelene mase (obogatitev z organsko snovjo). Spomladi bomo lahko rastline za zeleno gnojenje vkopali.

Sanacija onesnaženih poplavljenih tal

Odstranitev vrhnje plasti, naplavin, mulja: Kjer je bila poplavna voda onesnažena ali sumimo na to, je priporočljivo s suhih tal mehansko odstraniti vrhnji sloj, ki ga predstavlja mulj. Ta se v prerezu tal dobro vidi, saj se po barvi in strukturi razlikuje od prejšnje rodovitne prsti. Pri sanaciji posledic preteklih poplav se je izkazalo, da so z odstranitvijo tega sloja odstranili večino strupenih snovi, navaja Pušenjakova.

Oživljanje s kompostom in obdelava: Nadaljnji postopek oživljanja poplavljenih tal z onesnaženo vodo je podoben kot pri tleh, ki jih poplave niso onesnažile. Dodamo enake količine komposta ali hlevskega gnoja, kot smo opisali zgoraj, z obdelavo pa poskrbimo, da v tla pride zrak.

Zeleno gnojenje: Dobro zdravilo za onesnažena tla je zeleno gnojenje oz. setev rastlin, katerih korenine so sposobne vsrkati težke kovine - vendar jih v tem primeru ne bomo poželi in odložili na kompost niti vkopali, temveč jih bomo porezali, še bolje populili in odložili med oporečne odpadke (posvet s komunalno službo). Po besedah Pušenjakove imajo spodobnost odstranjevanja težkih kovin križnice (oljna  redkev, bela gorjušica …)

Dodajanje zeolita ali bio oglja: Tlom, za katera sumimo, da so onesnažena, je priporočljivo dodati vulkansko kamnino zeolit ali bio oglje. Značilnost obeh materialov je veliko elektronskih vezi, s katerimi vežejo težke kovine nase. »Te sicer ostanejo v zemlji, vendar rastlinam niso dostopne,« razloži Miša Pušenjak.