Vrt po poplavah: Žal je večina vrtnin neužitna, pospešimo lahko okrevanje tal

Za priporočila smo zaprosili dr. Kristino Ugrinović, specialistko za zelenjadarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki zaradi obsega in značilnosti tokratnih poplav poudarja, da moramo situacijo na vsaki pridelovalni površini presojati posebej. Pomembno je, s kakšno vodo, do katere višine in v kakšni fazi rasti ali zrelosti so bile poplavljene rastline.

Pomembno je, s kakšno vodo, do katere višine in v kakšni fazi rasti ali zrelosti so bile poplavljene rastline.

Izpostavlja možnost prisotnosti fekalij in kemičnega onesnaženja v vodi. Ko voda odteče, morebitno onesnaženje prepoznamo že po vonju in videzu vode in naplavin v kotanjah, kjer so voda in nanosi ostali; pozorni moramo biti tudi na opravljene analize. Načeloma velja, da je vse za uživanje zrele dele rastlin, pri katerih uživamo liste in plodove, ki so bili v poplavni vodi, treba zavreči, po natančnem pregledu lahko ohranimo korenovke, krompir in čebulnice.

"Če niste prepričani, da so pridelki za uživanje varni, jih ne uporabljajte, pri kemičnem onesnaženju ne pomaga niti toplotna obdelava, ki uniči morebitno mikrobiološko onesnaženost," opozarja sogovornica.

Vse za uživanje zrele dele rastlin, pri katerih uživamo liste in plodove, ki so bili v poplavni vodi, je treba zavreči, po natančnem pregledu lahko ohranimo korenovke, krompir in čebulnice.

Pregled pridelkov in rastlin

Stanje rastlin in posevkov ter ravnanje z njimi je mogoče oceniti šele nekaj dni po tem, ko voda odteče in se tla vsaj nekoliko osušijo. S spravilom pridelkov, tudi tistih, ki niso bili v neposrednem stiku z onesnaženo vodo (npr. paradižnik, kumare, fižol … z višjih etaž rastlin nad gladino) je treba še nekaj dni počakati. Če bodo rastline v prihodnjih dneh začele veneti, jih zavrzite, svetuje dr. Ugrinović. "Vse pridelke, tudi tiste, ki niso bili v neposrednem stiku s poplavno vodo, je treba temeljito oprati, saj je mogoče, da jih je poplavna voda poškropila. Od preživelih vrtnin, zasajenih na novo pred popravami, tam, kje voda ni bila onesnažena, bi ohranila sadike, ki so šele v fazi nekaj listov (npr. kapusnice) in imajo vso vegetacijo še pred seboj."

Pri konkretnih napotkih v nadaljevanju, ki jih po priporočilu sogovornice povzemamo po Tehnoloških navodilih za kmetovalce na poplavljenih območjih, se bomo omejili na domače vrtove. Publikacija, ki so jo pripravili Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijski inštitut in Biotehniška fakulteta, je dostopna na spletu.

Potrebna previdnost: Pridelki na popolnoma poplavljenih površinah so lahko neprimerni za prehrano ljudi. Na to moramo paziti predvsem, če so bila v bližini odlagališča odpadkov ali če so se po vrtu razlili fekalije, odpadna olja, kurilno olje, ostanki FFS ipd. Samo, če vemo, da poplavna voda ne vsebuje škodljivih snovi in bodo vrtnine dosegle zrelost po daljšem obdobju (po nekaj tednih ali več), jih ohranimo.

Pri kemičnem onesnaženju ne pomaga niti toplotna obdelava, ki uniči morebitno mikrobiološko onesnaženost.

Solatnice in špinačnice: Poplavljene solatnice in špinačnice so neprimerne za uživanje. Ohranimo lahko rastline na začetku rastne faze.

PREBERITE ŠE: ZAVAROVALNICE: S PRIJAVO ŠKODE PO POPLAVAH NI TREBA HITETI

Kapusnice: Zeljne glave, ki so bile popolnoma poplavljene, niso primerne za uživanje niti za kisanje. Poberemo lahko le malo poplavljene glave. Ohranimo lahko rastline na začetku rastne faze.

Krompir: Z njiv pospravimo krompir takoj, ko je mogoče, dobro ga osušimo in ga med skladiščenjem redno pregledujemo. Shranimo in uživamo le nepoškodovane gomolje.

Korenovke (korenje, pesa, zelena, koleraba, repa): Ko se njive osušijo, zrele rastline čim prej populimo. Preden jih shranimo, jih dobro osušimo in preberemo. Skladiščimo le zdrave pridelke.

Plodovke (paradižnik, paprika, bučnice): Zavržemo vse plodove, ki so prišli v stik s poplavno vodo.

Stročnice: Zrele stroke čim prej poberemo in posušimo. Zrnje fižola v nedozorelih strokih čim prej oluščimo in zrnje skuhamo. Osušen fižol lahko shranimo v zamrzovalnikih in s tem preprečimo kaljenje ter razvoj plesni in škodljivcev.

Čebulnice: Če čebule in česna do poplav še nismo pospravili, to storimo takoj po krajšem obdobju suhega vremena. Čim bolje jih osušimo, med shranjevanje večkrat preberemo.

Jagodičje: Vse plodove, ki so bili v stiku s poplavno vodo, zavržemo. Nasade pregledujemo, krepimo s pripravki za večjo odpornost, izrezujemo obolele veje.

S spravilom pridelkov, tudi tistih, ki niso bili v neposrednem stiku z onesnaženo vodo (npr. paradižnik, kumare, fižol … z višjih etaž rastlin nad gladino) je treba še nekaj dni počakati. 

Obdelava tal

Na vseh vrtnih površinah začnemo delo šele, ko voda odteče in se zemljišče primerno osuši. Zelo koristno je, da ohranjene vrtnine okopljemo, ker so tla po poplavi zelo zbita in ima koreninski sistem premalo zraka.

"Tla, za katera sumimo, da jih je prekrivala onesnažena voda, še posebej, če je na grede naneseno zemeljsko ali fekalno blato, je priporočljivo sanirati, tj. odstraniti naplavine in zasejati s posevki, ki ne bodo namenjeni prehrani ljudi in živali (rastlinami za zeleno gnojenje). Pred nadaljnjo uporabo za pridelavo jih damo v analizo," je še poudarila dr. Kristina Ugrinović.

PREBERITE ŠE. OSEBNA IZPOVED: VSEH ŽELV V POPLAVAH NISEM USPEL REŠITI