Nekateri imajo regrat v čislih zaradi solate s slanino, vročim fižolom ali jajčki, malo manj jih pozna zdravilne lastnosti njegovih korenin. Za oboje je seveda pomembno, da imajo nadzor nad tem, na kako zdravi površini je regrat zrasel. Ker so nam čiste, nekontaminirane ali nepregnojene travne površin čedalje manj dostopne, je dobrodošlo, da si ga pridelamo kar na vrtu. Pridelek da hitro.

Kaj moramo vedeti o regratu

• Je trajnica, na prostem prezimi; v tleh se ohrani s koreniko tudi v primeru, da smo regrat pri nabiranju spodrezali v zemlji, če le nismo izkopali prevelikega dela korenike. Večinoma pa ga na vrtu gojijo kot enoletnico.
• Porezana listna rozeta se hitro obraste, če ne poškodujemo srčka rastline, zato lahko regrat režemo večkrat.
• Semena lahko potujejo po zraku več kot 8 km daleč. Četudi na svojem vrtu pobirate regratove cvetove, preden nastanejo lučke, to še ne pomeni, da ste preprečili širjenje regrata, ki je za vas nadležen plevel. Prišel je od drugod.
• Regrat nima bolezni in škodljivcev, razen enega: zelo tekne voluharju.
• Regratov sok pušča na oblačilih in koži temne madeže.

PREBERITE ŠE: Zdravilna korenina regrata (in kdo je ne sme uporabljati)

Gojenje

Kje raste: Regrat uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Bolje raste na apnenčastih in nevtralnih dobro odcednih tleh. Poleg dobro prerahljane prsti potrebuje sončno ali vsaj polsenčno rastišče. Potrebuje s hranili bogata tla, dobrodošlo je gnojenje z domačim kompostom, ne gnojimo pa tal zanj v isti sezoni (pred setvijo ali sajenjem) s hlevskim gnojem.

Seme in sorte: Regratovo seme za gojenje na zelenjavnem ali zeliščnem vrtu lahko naberemo sami, ko regrat naredi lučke, ali ga kupimo (npr. na spletu). Pred nakupom semena preverimo, ali gre res za regrat, saj utegnejo biti regratovim listom na prvi pogled podobni listi cikorje ali katalonskega radiča. Botanično (latinsko ime) regrata je na semenski vrečki skoraj gotovo zapisano kot: Taraxacum ali Taraxacum officinale za navadni regrat, ki je v Sloveniji najbolj razširjen. V deželah, kjer je gojenje na vrtu pogostejše kot pri nas, so razvili tudi sorte, ki so nekoliko manj grenkega okusa: te imajo poleg botaničnega še sortno ime, npr. 'Vollherzig,' Lyonel' in 'Nouvelle'.

Kdaj ga sejemo: Regrat sejemo na prosto od zgodnje pomladi do septembra, poletje s hudo vročino raje izpustimo. Lahko pa vzgojimo tudi sadike. Sejemo ga v vrstice, da ga bomo lahko okopavali, če želimo močnejše rastline (takšne naredijo tudi močno koreniko), jih preredčimo na 10 do 20 cm.

Kdaj ga nabiramo: Mlade regratove liste (ti so manj grenki) lahko režemo večkrat zapored, od zgodnje pomladi do poletja tudi po dvakrat na mesec, pozneje se rast nekoliko upočasni. Cvetne popke je dobro sproti odstranjevati: listi bodo manj grenki, bujneje bodo rasli. Korenine, ki jih nameravamo uporabiti v zdravilne namene, izkopavamo jeseni.

Prezimovanje: Ker je regrat trajnica, bomo letošnji posevek rastlin (nujno preredčen) zlahka pustili čez zimo na gredi, kjer bo prezimil. Listne rozete bomo spomladi, ko bo odgnal mlade liste, porabili za solato.

Zdravilnost regrata 
Grenčine v regratu spodbujajo izločanje prebavnih sokov. Pripravki iz korenin, ki jih je najbolje izkopavati jeseni, se uporabljajo za izboljšanje slabe prebave, spodbujanje apetita, pri slabšem delovanju jeter in žolčnika, pri jetrnih boleznih, ob žolčnih kamnih, vnetju žolčnika, zlatenici. Zaradi vsebnosti vlaknin (inulin) regratovi pripravki preprečujejo zastoje hrane v prebavilih in znižujejo raven sladkorja v krvi. Uživanje regratovih listov pa je koristno pri zastajanju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in mehurja, celulitu, revmatskih obolenjih in čezmerni teži.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Čas je za regrat: 5 načinov uporabe, ki bi jih moral poznati vsak nabiralec