Sorte vrtnin: Kako se znajti med policami s semeni

Katerega ponudnika naj izberem? Kateri je boljši? Katere sorte so odporne? Kaj je to hibrid? Ali so samo avtohtone sorte dobre sorte? Mi bodo prodali gensko spremenjeno seme? Kako vem, da je seme ekološko? Še in še vprašanj se podi po glavi predvsem začetnikom.

Kaj je sorta

Že pred stoletji, ko ni bilo semenarskih hiš, so gospodinje same pridelovale seme zelen­jadnic in cvetlic. Iz leta v leto so sejale svoje seme, ki so ga pobirale samo z odbranih rastlin (najlepših, najbolj odpornih, najokus­nejših ...). Vsaka vrsta vrtnine je tako v desetletjih, stoletjih pridobila več različkov, ki se med seboj razlikujejo npr. po barvi listov, velikosti in barvi plodov, tudi času dozorevanja, odpornosti na mraz in še mnogih lastnostih. Skupek teh je značilen za določeno sorto. Tako imamo zdaj množico različnih sort solate, paradižnika, fižola in za vsako so značilne določene lastnosti.

Semenarske hiše vse sorte tudi vestno ohranjajo z vzdrževalno selekcijo. Na posebnih selekcijskih postajah vsako leto odberejo najbolj tipične in najbolj zaželene rastline.

Najprej je križanje opravila narava sama. Človek je le odbiral in poskrbel, da so rastline semenile. Tako so nastale domače, tradicionalne in avtohtone sorte vrtnin, ki so se med svojim razvojem prilagajale našim podnebnim in življenjskim razmeram. Poz­neje so ugotovili, da v določeni kombinaciji dveh staršev potomec presega lastnosti staršev, in tako so nastali hibridi, ki jih na embalaži spoznamo po oznaki F1.

Konvencionalno, ekološko, biodinamično pridelano seme

Razlika med temi tremi vrstami semena je v tem, kako so bile gojene rastline, s katerih je bilo pobrano. Pri konvencionalni pridelavi se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva za zaščito rastlin pred boleznimi, škodljivci, virusi, bakterijami, uporabljajo se herbicidi proti plevelom, tudi kemična mineralna gnojila. Torej bo rastlina, ki bo zrasla iz takega semena, bolj občutljiva, dovzetna za bolezni in škodljivce, neprilagodljiva in razvajena. Od nas bo zahtevala vso zaščito, ki jo je dobila njena mati.

Pri ekološki in biodinamični pridelavi ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil. Biodinamični način je nadgradnja ekološkega, saj se upoštevajo še zakonitosti planetov in ozvezdij, uporabljajo se naravni pripravki ... Rastlina, ki zraste iz takšnega semena, je bolj trdoživa, prilagodljiva, krepka in bo odlično uspevala brez tretiranja s strupi. Na vrečici s semeni ima tako pridelano seme razviden certifikat.

Katera sorta je boljša

Lastnosti sorte posamezne vrste vrtnine, kot so barva, oblika, okus, večinoma pre­vladajo pri izbiri med vrtičkarji. Pozorni pa moramo biti tudi na lastnosti, ki niso tako očitno vidne. Posamezne sorte so denimo bolj odporne proti boleznim od drugih, razlikujejo se po času dozorevanja (zgodnje, pozne), odpornosti proti suši in vročini, prezimnosti ... Mnoge od teh podatkov dobimo že na sami vrečici, če pazljivo beremo. Okus, vonj, oblika pa sta že osebna izbira in o tem presodimo sami, potem ko določeno sorto posejemo in preizkusimo. Ljudje si med seboj tudi izmenjujemo izkušnje in marsikdo bo kupil neko sorto zato, ker mu jo je nekdo pohvalil.

Odpornost vrtnin

Marsikdo meni, da so domače, avtohtone sorte tudi odporne. Večinoma je tako, saj so te sorte prilagojene našim razmeram, in čeprav se dogajajo spremembe, se jim zaradi pestrega genskega materiala lahko sproti prilagajajo. Žal pa so nekatere domače sorte tudi veliki občutljivčki, kot je denimo paradižnik volovsko srce. Dobro je, da opazujete, kako se sorte obnašajo, in če ste bili zadovoljni, kupite enako. Posvetujte se s sosedi, prijatelji, saj so izkušnje veliko vredne. Pri mnogih sortah je na vrečici že zapisano, da je odporna proti določeni bolezni. Zadnja leta se pojavlja vedno več hibridnih križancev, ki niso dovzetni določene bolezni, in kljub temu da iz njih ne moremo pridelati semena z enakimi lastnostmi, je včasih, če obstaja možnost močnih napadov bolezni, vredno premisliti o nakupu odpornega hibrida. Ni kar tako na prvo žogo treba vsega zavračati.

POMEMBNO

- Pred odhodom v trgovino preverite stare zaloge semena.
- Na podlagi načrta setev in sajenja naredite seznam potrebnih vrst in sort.
- Kupujte ekološko ali še bolje biodinamično predelano seme, prednost dajte slovenskim pridelovalcem, izbirajte avtohtone, domače in udomačene sorte.
- Preberite podatke na vrečicah – tukaj je navedeno vse najnujnejše o sorti.
- Če za katero sorto, ki bi jo želeli gojiti na vrtu, ni na voljo ekološko pridelanega semena, kupite konvencionalno, kakšno rastlino pa pustite semeniti.
- Če kupujete konvencionalno seme, naj bo nerazkuženo. Na vrečkah z razkuženimi semeni je pripis TRETIRANO.
- Ne delajte si zalog za prihodnja leta.

Ali naj kupim profesionalno seme?

Marsikateri vrtičkar se vpraša, ali naj raje kupi kar seme za profesionalce. Pa pravzaprav med njimi ni druge razlike kot v velikosti pakiranja. V ponudbi so večinoma hibridi, saj ti nosijo nekatere za trg prilagojene lastnosti, kot so izenačeni plodovi, idealne oblike, enakomerno dozorevanje, neobčutljivost na transport, obstojnost na policah, odpornost proti določenim boleznim in škodljivcem ... Ker je pot do križancev dolga in nadaljnje vzdrževanje zahtevno, so cene marsikaterega zelo visoke. Vrtičkarji skoraj vedno iščemo v sortah vrtnin druge lastnosti, predvsem okus, zato ti križanci, namenjeni trženju zelenjave, niti niso tako zanimivi.

Koliko semena kupiti

Tudi če ne marate kupovati po spletu, najdete nekatere podatke samo v spletnih trgovinah prodajalcev semen. Teža vsebine vrečice, zapisana na embalaži, marsikomu ne pove ničesar. V spletnih trgovinah pa je marsikje pri opisu sorte tudi navedeno, za koliko vrstic korenja ali za koliko sadik zelja zadostuje vsebina vrečice. Tako si boste lahko že doma preračunali, koliko vrečk posamezne vrste in sorte potrebujete. Pri slovenskem ekološkem pridelovalcu semen Amarantu so ti podatki lepo razvidni za vsako sorto posebej.

Tako npr. standardno pakiranje (majhna vrečica) korenja zadostuje za štiri metre dolgo vrsto. Semena paradižnika je v standardni vrečki za 40 do 80 sadik, semena zelja za 80 do 100 sadik, bučk za 10 do 15 sadik. Kot vidimo, bo pri korenju ena vrečka za majhen vrt kar zadoščala, če boste gojili svoje sadike paradižnika, pa bo ena vrečka veliko veliko preveč, še posebno če si želite več različnih sort. Na srečo seme dobro ohrani kaljivost še tri leta in boste zato vnaprej preskrbljeni, ampak še vseeno je semena v eni vrečki veliko za majhen vrt. Zato se povežite s prijatelji, sosedi in si razdelite vsebino ali pa se zmenite, da vsak poseje samo eno sorto, in si pozneje izmenjajte sadike.

Kako beremo podatke z vrečice

Na čelni strani semenske vrečke je velika privlačna fotografija, ki pa naj ne ostane edino vodilo pri nakupu. Poleg fotografije in imena proizvajalca je navedena vrsta zelen­jave (slovensko in strokovno poimenovanje) ter njena sorta ali križanec – hibrid, kar je označeno z F1. Za primer: vrsta zelenjave je solata, strokovno Lactuca sativa L., sorta pa leda. Pri ekoloških semenih je tukaj tudi označba eko ali bio in včasih še certifikat, čeprav je pri večini ta na zadnji strani vrečice.

Na zadnji strani semenske vrečke je kratek opis sorte ali križanca: navedeni so zunanji videz, okus, razmere, ki jih potrebuje, dobre sosede, prezimnost. Tukaj najdemo še množico koristnih podatkov: čas setve v zaprte prostore, setve na prosto, presajanja na prosto in pobiranja pridelka, razdalje v vrsti in med njimi, ponekod še čas kaljenja, idealna temperatura za dobro kalitev, celo lega, ki jo rastlina potrebuje. Ti podatki so nazorno upodobljeni s sličicami in preglednicami.

Pri ekoloških in biodinamičnih semenih je tukaj v nekaj stavkih garancija o poreklu. Poleg je pripadajoči certifikat. Čisto na dnu vrečice pa je pečat, ki zajema še nekaj pomembnih podatkov: datum pakiranja in do kdaj je seme uporabno. Rok uporabnosti velja samo, dokler je vrečica zaprta. Zato res kupujmo preudarno. Pri konvencionalnih semenih je označeno, ali je seme tretirano ali ni. Tretirano seme je namočeno v fungicide, njihova barva pa je ponavadi nenaravno rožnata ali modra. Najdemo še odstotek kaljivosti in težo vsebine vrečice.