Tržno vrtnarstvo v Sloveniji v porastu

Državni statistični urad je objavil rezultate triletnega raziskovanja, kjer so v popisu tržnega vrtnarstva zbirali podatke o tržni pridelavi jagod, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin, sadik zelenjadnic, jagod in poljščin, semen krmnih rastlin in zelenjadnic ter zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin.

Primerjava zadnjih podatkov o površini, namenjeni tržnemu vrtnarstvu po regijah, s podatki iz leta 2013, pokaže precej sprememb. Največje spremembe so zaznali v pomurski in goriški regiji, kjer se je površina, namenjena tržnemu vrtnarstvu, podvojila. Večjo površino kot pred tremi leti so namenili tej dejavnosti tudi v drugih regijah, razen v obalno-kraški in savinjski - v teh dveh regijah se je za ta namen lani uporabljala manjša površina kot pred tremi leti.

Najizraziteje se je povečala tržna pridelava zelenjadnic, saj jim je bilo namenjenih kar 1836 hektarjev osnovne površine, kar je 16 odstotkov več kot v letu 2013, pridelovalo pa jih je 1264 tržnih pridelovalcev. Vsak tržni pridelovalec zelenjave je lani gojil zelenjavo na površini, veliki povprečno 1,4 hektarja, ali na sedem odstotkov večji površini kot v letu 2013. Ker se je ista površina zaradi zaporednih setev uporabljala večkrat, je pridelovalna površina, namenjena tržni pridelavi zelenjadnic, obsegala 2250 hektarjev.

Struktura pridelovane tržne zelenjave kaže, da so največja skupina tržnih zelenjadnic še vedno kapusnice. Med temi je bila največja površina namenjena pridelavi belega zelja, in sicer 385 hektarjev. Vse kapusnice skupaj so pridelovali na kar 523 hektarjih ali na skoraj četrtini celotne površine, namenjene pridelavi tržnih zelenjadnic.

V primerjavi z letom 2013 se je najbolj povečala površina, zasajena s čebulnicami, in sicer za 60 odstotkov. Med temi pa je bila največja površina namenjena pridelavi čebule (252 hektarjev). Močno, za 57 odstotkov,se je povečala tudi površina,zasajena s korenovkami in gomoljnicami, med katerimi je bila največja površina namenjena pridelavi korenčka (144 hektarjev).

Površine, zasajene s česnom, so se povečale za 45 odstotkov, na skupaj 97 hektarjev. Solatnice so gojili na 395 hektarjih, kar je za 21 odstotkov manjša površina, kot jim je bila namenjena v letu 2013. Endivijo so na primer gojili na pol manjši površini kot v letu 2013.

Število tržnih pridelovalcev cvetja in okrasnih rastlin pa se je zmanjšalo za skoraj četrtino. Cvetje in okrasne rastline je 279 pridelovalcev pridelovalo na 164 hektarjih pridelovalne površine. Največji upad tržne pridelave cvetja in okrasnih rastlin so statistiki zaznali pri kategoriji večletne in lesnate rastline, kamor se uvrščajo tudi okrasne drevesnice. Površina, namenjena tem, se je zmanjšala za 40 odstotkov. Struktura pridelovalne površine posameznih kategorij znotraj skupin cvetje in okrasne rastline pa se ni bistveno spremenila.