V boj proti strunam s kombinacijo ukrepov

30. 7. 2020 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Shutterstock

strune, talni škodljivci, hrošček pokalica

Po poročilih vrtičkarjev postajajo strune poleg voluharja največja težava na slovenskih vrtovih. Ne seveda povsod, kjer se težave z njimi povečujejo, pa je za to krivo porušeno ravnovesje med živimi bitji v naravi. Med razlogi za težave s strunami je tudi prepredanje vrtnih površin s travnimi. Boj s temi talnimi škodljivci ni stvar ene sezone, vendar lahko z ekološkimi ukrepi veliko naredimo za zmanjšanje škode.

Spoznajmo strune

Odrasle strune so podobne rumenim do oranžnorjastim glisticam, velikim od pol do štiri centimetre, vendar so v resnici ličinke hrošča pokalice. Ličinke imajo oprsje s tremi pari nog in dolg zadek z dobro vidnimi obročki. Kako trd ovoj imajo, vedo vsi, ki so ob prekopavanju gredic kdaj skušali z orodjem uničiti te »kačice«. Za to je potrebno kar nekaj moči in sreče, saj so na tleh izredno hitre. Vendar je mehansko uničevanje pomemben del boja proti njim.

RISBA: Kazakova Maryia/Shutterstock

V Sloveniji živi kar 150 vrst pokalic, izrazito podolgovatih rjavih do črnih hroščkov, ki jih spoznamo po vzdolžnih črtah na pokrovčkih krilc. V dolžino merijo dober centimeter, njihov razvojni cikel pa v povprečju traja štiri leta. Samice spomladi v tla odlagajo jajčeca posamično ali v skupine od 5 do 10. Ta so tako drobna in vedno oblepljena s prstjo, da jih težko opazimo. Pogosto je zaleganje jajčec v preraščena tla, kot so travniki, deteljišča, močno zapleveljena zemljišča … Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki v zemlji ostanejo od enega do več let in se vmes večkrat levijo, šele na koncu, potem ko se zabubijo, se iz njih razvijejo hroščki. Ti ne delajo škode, saj se hranijo s cvetnim prahom cvetočih plevelov.

Strune lahko zanesemo v vrt tudi s starim hlevskim gnojem ali nepresejanim kompostom.

Kdo dela škodo?

Največ škode povzročajo strune višjih razvojnih stadijev. Tudi če ličink pokalice ne vidimo, na njihovo navzočnost sklepamo po venenju rastlin, saj objedajo podzemni del, pregriznejo koreninski vrat solatnic ali se zavrtajo v gomolje in korene krompirja, korenja, rdeče pese, repe. Objedajo tudi kalčke. Rastline namreč izločajo ogljikov dioksid, ki jih privlači. Poleg tega jih privlači tudi vlaga. Ker v rastlinah iščejo vodo, so vrtninam zlasti nevarne v sušnih letih. Obe lastnosti strun lahko izkoristimo pri nastavljanju vab, ki predstavlja v vrtu pomemben del vojne proti njim.

PREBERITE ŠE: Škodljivci na vrtu: Lepa hroščka s požrešnimi ličinkami

Ukrepanje proti strunam na različne načine

V boju proti strunam je najpomembnejši ukrep, ki pa daje šele dolgoročne rezultate, sonaravno vrtnarjenje, zaradi katerega postane vrt zatočišče za raznolik živalski svet, tudi naravne sovražnike strun. Pomembni so dovolj širok kolobar s pravilnim vrstenjem kultur, mehanska obdelava tal, redno namakanje, nastavljanje vab, le v skrajnih primerih pa na vrtu uporabimo kupljena sredstva za varstvo rastlin, primerna za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Med njimi so tudi biotične metode z entomopatogenimi glivami in ogorčicami. Izognimo se uporabi talnih insekticidov, ki so v vrtu dvorezen meč, saj uničujejo tudi koristne žuželke in drobnoživke. Kot sredstva proti strunam se prodajajo tudi apnena dušikova gnojila, vendar jih lahko uporabimo le, ko naše rastline dušik potrebujejo za rast.

Naravni sovražniki strun

Naravni sovražniki strun so krti, krastače, ptice in hrošči brzci.

!!galerija!!


Vabe

Najbolje je, da strunam spomladi nastavljamo vabe pred sajenjem oz. setvijo, ne prej, ko je zemlja še mrzla in so strune globoko v tleh. Vabe so najučinkovitejše aprila, maja in septembra, ko se ličinke najintenzivneje prehranjujejo.

V tla tik pod površino vkopljemo olupljen, prerezan krompir ali jabolka. Zjutraj ali zvečer koščke izkopljemo in uničimo vanje zarite škodljivce. Še uspešnejše je lovljenje z nakaljenimi gomolji krompirja, v katere se zavrtajo, ali z lončki, napolnjenimi z nakaljenim žitom. V zemljo zakopljemo manjše cvetlične lončke, v katerih se plasti netretirane pšenice ali ječmena izmenjujejo s plastjo vermikulita, zmlete vulkanske kamnine, ki dobro zadržuje vlago. Za zadnji sloj uporabimo prst, na vse skupaj pa kot pokrov poveznemo cvet­lični podstavek. Lahko pa preprosto uporabimo naluknjane jogurtove lončke z nakaljenim žitom.

Mehanska obdelava in pokrivanje tal

Če imamo v vrtu strune, tla okoli rastlin večkrat v največji vročini prekopljemo, da strune vznemirimo in izpostavimo vročini sonca, ki je ne marajo. Zastirka na gredicah pa samicam hroščkov pokalic preprečuje, da bi v tla zalegle jajčeca.


Odvračalne rastline

Vonj žametnic, ognjiča in kapucink strunam smrdi. Poleg tega jih uničujejo plini, ki jih izločajo križnice oz. kapusnice. Mednje spada tudi bela gorjušica, ki jo aprila ali v sredini avgusta posejemo za zeleno gnojenje. Zeleno maso nato plitko vkopljemo v tla in obilno zalijemo. Število strun zmanjšujejo tudi ajda, lan ali proso, nasprotno pa ga povečujejo detelja, žita ali lucerna.

Apneni dušik

Kupimo lahko pripravke z imeni, ki spominjajo na strune, v obliki prahu. Največkrat gre za gnojilo apneni dušik. Del gnojila se v stiku z vodo spremeni v plin, ki negativno deluje tako na škodljive glivice kot na škodljive žuželke, tudi strune. A ker gre za dušikovo gnojilo, ga jeseni ne smemo uporabljati. Lahko ga uporabimo le v rastni sezoni, npr. dva tedna pred sajenjem vrtnin. Poleg tega apneni dušik povečuje bazičnost tal in za vrtove, kjer je prst že tako bazična, ni primeren.

Biotično uničevanje strun

Med biotična sredstva (iz živih organizmov) se proti strunam uporabljajo entomopatogene glive. Izraz entomopatogen se uporablja za koristne organizme, ki uničujejo škodljivca, človeku pa ne škodujejo. Z njim moramo liste ali tla škropiti v ravno pravšnji razvojni fazi škodljivca. Od biotičnih sredstev je še najbolj preprosta uporaba ekološkega pripravka proti strunam, ki ga mnogi pri nas poznajo pod imenom Naturalis in je dovoljen tudi v ekološki pridelavi. Vsebuje glivico Beau­­veria bassiana in nima karence. Pri krompirju ga uporabimo tako, da z raztopino pred saditvijo poškropimo zemljo in gomolje, postopek pa ponovimo, ko krompir osipamo. Sredstvo lahko uporabimo tudi za zatiranje strun pri nekaterih drugih vrtninah in sadnih rastlinah. 

Pripravek ne bo učinkovit, če ga ne bomo uporabili ob priporočenem času in natanko po navodilih, predvsem z zadostno količino vode. Strune z njim zatiramo takrat, ko so najbolj občutljive, tj. spomladi, ko se pregrizejo iz bub in se začnejo prehranjevati. Čas za uporabo je do maja, potem pa spet od druge polovice septembra vse do prve slane.

100-mililitrski pripravek lahko kupimo tudi brez izkaznice o izobraževanju za uporabo FFS.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE