V Preddvoru načrti za unikaten namakalni sistem

26. 7. 2019 | Besedilo: K. Ž./STA

preddvor, kmetijstvo, namakalni sistem

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec si je te dni v preddvorski občini ogledala gradnjo zahtevne gozdne ceste, ki je edinstvena po principu gradnje. Na obisku so ji predstavili tudi zamisel o unikatnem namakalnem sistemu in jo opozorili na težave pri širjenju kmetij.

Cesta, ki se s pomočjo sredstev evropskega sklada za razvoj podeželja gradi v Bašlju, velja za eno najzahtevnejših na Gorenjskem. Cesta pa ni fenomen samo zaradi njene zahtevnosti, ampak tudi zaradi principa gradnje. Gradi jo namreč agrarna skupnost, v katero je povezanih 24 kmetov in lastnikov gozdnih zemljišč iz vasi Bašelj. Kot je povedal preddvorski župan Rok Roblek, gre za primer dobre prakse.


Prva faza kolektivnega namakalnega sistema že v gradnji

Z ministrico so se odpravili tudi v sosednjo Občino Šenčur, kjer so razpravljali o priložnostih uvedbe sistema za namakanje kmetijskih zemljišč na območju obeh občin. Občina Šenčur že gradi prvo fazo kolektivnega namakalnega sistema, sofinanciranega iz evropskega sklada za razvoj podeželja, je pa še kar nekaj priložnosti na področju povezovanja obeh občin in skupnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam, so prepričani.

Roblek je pojasnil, da bi radi skupaj s šenčursko občino vzpostavili unikaten namakalni sistem. V zalogovnik bi črpali Kokro, ki je precej hudourniška reka, in s pomočjo prostega pada namakali polja. Kar se tiče namakalnih sistemov pa so ministrico opozorili tudi na potrebo po poenostavitvi in pospešitvi birokratskih postopkov.

Težave s širitvijo kmetij

Poleg tega so izpostavili problem umeščanja in širjenja kmetij. V vasi Kokra je namreč zaradi statusa razpršenega naselja praktično glavnina vasi v obvodnem pasu. Gre za medresorsko problematiko, na Občini Šenčur pa verjamejo, da kmetije na tovrstnih lokacijah po vsej Sloveniji potrebujejo podporo in pozornost vseh organizacij in politike s področja kmetijstva in gozdarstva.

Opozorili so tudi na nujo, da bi družinske kmetije obravnavali glede na naravne danosti. V alpskem svetu namreč delujejo tudi oddaljene kmetije in gorske kmetije, ki imajo več težav od ravninskih. Statistični podatki takšnih posebnosti ne pokažejo, čeprav bi bile lahko kmetije na njihovi podlagi deležne dodatnih ugodnosti, je poudaril Roblek. Ministrica pa se je zavzela za to, da bi definirali družinske kmetije in s tem začeli usmerjeno politiko.

Po mnenju Robleka bi bilo v prihodnje smotrno definirati tudi višje priznane vrednosti glede gradnje cest v alpskem svetu, ki je prav tako bistveno bolj zahtevna kot denimo v osrednji Sloveniji. Enako velja tudi za njihovo vzdrževanje. Tako bi morale občine z več gozdnimi cestami na območju Alp dobiti več sredstev, je prepričan.

Roblek je sestanek z ministrico ocenil kot uspešen, saj na eni strani izpostavlja dobre prakse, na drugi strani pa prikazuje tudi možne rešitve in izboljšave na nekaterih področjih. Hkrati kaže na to, da je možno v alpskem prostoru še naprej graditi in delati, pa čeprav je včasih težko in pogoji niso idealni.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE