Visoke grede: prednosti in slabosti

Prednosti visokih gred 
• Organske snovi v sredini grede med razkrajanjem oddajajo toploto, kar pomeni, da se zemlja spomladi prej segreje, torej lahko prej sejemo in sadimo.
• Z gredo nimamo nobenega dodatnega dela, ne prekopavanja ne gnojenja. Če redno dodajamo zastirko, tla ostanejo prhka, spodnje plasti materiala pa se počasi spreminjajo v humus (kar naj bi zadoščalo za šest let).
• Z njimi si oblikujemo vrt, tudi naslabih, zbitih in nerodovitnih tleh, na terasah in v atrijih.
• Na površini ne zastaja voda, tako je manj nevarnosti, da rastline, predvsem mladi sejančki, zgnijejo.
• Olajšajo delo, saj se ni se treba sklanjati in manj trpi hrbtenica. Dodatno opremljene so primerne tudi za invalide na vozičku. 

Visoke grede so lahko tudi lep dekorativni element vrta, pazimo le, da jih umestimo premišljeno. Kaj hitro se lahko zgodi, da bodo delovale kot tujek in ne kot del vrta. Zato si pomagamo tako, da okolico grede zasadimo z okrasnimi trajnicami in grmičevjem, sadnim drevjem in jagodičevjem, če pa imamo na voljo zelo malo prostora, postavimo pred gredo še malo večji lonec ali dva, da razbijemo hladne ravne linije. Tudi tla pod gredo naj bodo naravna. Izberemo sekance, po katerih se zelo lepo hodi, ali pa postavimo nekaj pohodnih kamnov nepravilnih organskih oblik in med njih posadimo trajni polegli timijan, ki je odporen na hojo, ob dotiku pa se sprostijo eterična olja. Tako bo pot do visoke grede prijetno dišeča. 

Gredo postavimo na sončen del vrta. Pazimo, da prostor ni preveč izpostavljen vetru, saj bi ta slabo vplival na više rastoče zelen­jadnice. Če je mogoče, grede postavimo v smeri sever–jug. Tako bodo rastline dobile največ sonca.

Naredimo visoko gredo sami

Material za ogrodje visoke grede naj bo naraven, torej les, zidaki, kamen, pleteno ogrodje iz leskovih vej. Če se odločimo za les, naj bo hrastov, saj je dlje obstojen, deske pa naj bodo debele vsaj dva, še bolje tri centimetre. Na trgu obstaja že precej ponudnikov lesenih visokih gred, s kančkom ročnih spretnosti pa svojo lahko izdelate tudi sami. Les z obeh strani zaščitite z lanenim oljem. 

PREBERITE ŠE: VISOKE GREDE DRUGAČE - SIMBIOZA KAMNA IN ZELENJA

Velikosti gred so lahko poljubne, predvsem pri dolžini ni treba paziti – prilagodimo jih prostoru, ki nam je na voljo. Previdni pa moramo biti pri širini in višini. Visoke grede so namenjene temu, da nam je čim bolj udobno, torej naj bo širina tolikšna, med 120 in 150 cm, da bomo lahko brez napora segli tudi na sredino, višina pa naj nam seže približno do pasu. Če bo dostop samo z ene strani, naj širina ne presega enega metra.

Pripravimo teren

Če bo greda stala na trati, najprej zarišemo stranice in na označenem delu odstranimo travno rušo. Zložimo jo na kup, saj jo bomo še potrebovali. Tla z vilami ali še bolje kar z lopato dobro prerahljamo, da voda ne bo zastajala. Nato namestimo okvir. Če postavljamo gredo na betonska tla, tlakovce, naj bo okvir vsaj za centimeter dvignjen od tal. 

Zaščita pred glodalci in vlago

Preden se lotimo nalaganja organskega materiala, moramo poskrbeti za dvojno zaščito. Prva zaščita je zaščita pred vlago. Čeprav smo tudi notranjost premazali z lanenim oljem, je dobro les še dodatno zaščititi. Na notranjost pritrdimo črno gradbeno folijo. Na dno razprostremo mrežo proti voluharju, ki mu bo preprečila dostop. 

Slabosti visokih gred 
• Stik z rodovitno zemljo je prekinjen. Zato jih na rodovitnih vrtovih ne postavljamo. Če razmišljamo o gredah, ker se ne moremo sklanjati, raje spremenimo način vrtnarjenja – vrtnarimo po permakulturnem principu, pri katerem ni ne prekopavanja, ne okopavanja, ne pletja in tudi ne veliko zalivanja. Torej ne tudi toliko napornega sklanjanja.
• Lahko so dokaj velik strošek, če moramo ves material kupiti.
• Slabo se obnesejo v sušnih in vročih poletjih ter na splošno v sredozemskem podnebju. Sonce, ki pripeka z vseh strani, namreč grede še dodatno izsušuje.
• Zalivanje z zalivalkami je težko.
• Material se poseda, zato je treba vsako leto dodati kar nekaj prsti.
• Po šestih letih je grede treba podreti in material na novo naložiti, saj se ta razgradi in ne opravlja več svoje funkcije. 

Nalaganje organskega materiala

Najprej moramo poskrbeti za dobro drenažo, zato na dno položimo nekaj debelejših vej. Polagamo jih križkraž. Njim sledijo še tanjše veje in vejice, ki jih sproti tlačimo. Tako preprečimo drastično sesedanje vsebine grede. Drenažna plast naj bo debela od 40 do 50 cm. Po vejah enakomerno položimo odstranjeno travno rušo, tako da bo trava obrnjena navzdol. Ta plast je debela približno 15 cm. Nato sledi 20 cm listja, pokošene trave, ostankov zelenjave, plevelov. V gredo ne nalagamo koreninskih vrst plevela, torej tistih, ki se razmnožujejo s koreninami, to so slak, pirnica, regačica ... Zdaj dodamo samo še kompost in zemljo. Komposta naj bo vsaj 15 cm, zemlje pa 20 cm. Če nimamo lastnega komposta, kupimo ekološkega, lahko ima dodano biooglje, ki še pripomore k rodovit­nosti prsti, zdravju rastlin in s tem obilnejšim pridelkom. Ne varčujmo pri ceni. Prav tako raje kupimo substrat v vrečah. Tudi ta naj bo ekološki. Le tako boste dobili kakovosten substrat, ki res vsebuje prst, humus in ne samo šote, ter je razkužen, to pomeni, da v njem ni morebitnih škodljivcev in bolezni ter plevelov. Tudi tukaj igra cena pomembno vlogo. Kakovostnejši ko je substrat, dražji je. Čisto na koncu vse skupaj pokrijemo z organsko zastirko, ki je lahko slama, seno, listje. Ta bo zaščitila prst pred zunanjimi dejavniki. 

Kaj sadimo v visoke grede

Pri sajenju smo popolnoma neomejeni. Lahko izbiramo vse zelenjadnice, seveda pa vključimo tudi cvetje in dišavnice. Z mešanimi posevki bo izkoriščenost čim večja, rastline pa zdrave in krepke. Pri sajenju upoštevamo dobre in slabe sosede. Kombiniramo hitro rastoče zelenjadnice s počasi rastočimi, npr. bučke in solato. Pod rastline, ki potrebujejo oporo, posadimo zelenjavo, ki ima rada nekaj sence oziroma ne mara močnega sonca. Takšna je kombinacija kumar in sladkega komarčka. Če imamo več gred, upoštevamo kolobar. Vsako leto posevek ene grede prestavimo na drugo. Ob sajenju dodamo dve pesti komposta v jamico samo rastlinam, ki so velike porabnice hranil. Tak­šne so kapusnice (zelje, cvetača, brokoli, ohrovti) in plodovke (paprika, paradižnik, jajčevec, kumare, bučke ...).

Oskrba visoke grede

Vsako leto se bo material v gredi vsaj malo posedel. Organski material trohni, razpada, iz njega nastaja tudi humus. Zato dodajamo prst, pomešano s kompostom. Čez leto redno obnavljamo organsko zastirko. Les vsako leto znova premažemo z lanenim oljem. Po petih do šestih letih bo material preperel, zato grede spraznimo in jih sestavimo na novo.