Vrtna svetovalnica: Dela na trati in oskrba žajblja

FOTO: Shutterstock Foto:

Moja trata je spomladi porjavela. Kaj moram narediti, da bo spet lepo zelena?

Zgodaj spomladi je trata nekoliko rumene ali rjave barve. Potrebuje vodo, ki jo navadno priskrbi narava z dežjem, in hranila, ki jih moramo priskrbeti mi. Trato lahko gnojimo samo enkrat na leto s posebnimi pametnimi membranskimi gnojili, iz katerih se hranila sproščajo postopoma glede na temperaturo in vlago, kar pomeni, da ima rastlina na voljo hranila točno takrat, ko jih potrebuje. Kadar pa gnojimo z navad­nimi mineralnimi specialnimi gnojili za trato, gnojimo vsaj trikrat na leto, prvič v začetku aprila, drugič konec maja ali junija in tretjič zgodaj septembra. Čas gnojenja je odvisen od vremena, saj je pomembno, da so tla dovolj vlažna.

Na trati po dežju zastaja voda. Kaj to pomeni in kako lahko težavo odpravim?

Če po dežju na trati več dni zastaja voda, so tla zbita in slabo prepustna. Ker zrak težko pride do korenin, je trata oslabljena, redka in včasih tudi propade. Spomladi jo zato obvezno na gosto preluknjamo, po površini pa potresemo kremenov pesek in ga z metlo pometemo v luknje. To naredimo najmanj dvakrat na leto. Če voda po enem ali dveh letih še vedno zastaja, je potrebna temeljitejša obnova. Travno rušo bomo morali odstraniti, tla pa pripraviti za novo setev. Priporočljivo je vstaviti drenažne cevi in zemljo izboljšati s kamninsko moko. Nato obvezno dodamo organsko snov v obliki kakovostnega organskega gojila, tla poravnamo in posejemo travno seme.

Zgodaj spomladi sem na trati opazil bele plesnive kroge. Ali je to bolezen?

Odmrli ostanki na trati so pogosto žarišče nevarne bolezni, snežne plesni, ki jo opazimo zgodaj spomladi kot bele plesnive kroge, znotraj katerih trava rumeni in odmira. Bolezen se najpogosteje pojavi na mladi trati ali pa na tisti, ki smo jo jeseni prepozno dognojevali z dušikovimi gnojili. Takoj, ko opazimo bolezen, trato temeljito poškropimo s fungicidom za ta namen. Škropljenje po desetih dneh ponovimo.

Na travi so številni otočki mahu. Ali je kriva senca? 

Mah se lahko pojavi na senčnih delih trate, pa tudi na kislih tleh ali slabo oskrbovani zelenici, kjer trava počasi odmira in jo nadomestita plevel in mah. Mahu nikakor ne odstranjujemo ročno z grabljami, ker se razmnožuje s trosi. To pomeni, da ga bomo z grabljenjem raznesli po vsej zelenici. V ta namen uporabljamo sredstva proti mahu, ki jih potresemo v predpisani količini, počakamo, da mah odmre in počrni, kar pomeni približno 10 do 14 dni, in ga šele nato odstranimo.

S prvo košnjo ne hitimo, saj bi prezgodnje košenje travne bilke oslabilo. Prvič kosimo takrat, ko začne trava intenzivno rasti in doseže okoli 8 cm. Kosilnico nastavimo na takšno višino, da ne odstranimo več kot tret­jine višine. Prenizko košena trava je veliko bolj občutljiva za mraz, sušo, vročino in druge neugodne razmere, tudi bolezni in škodljivci se je veliko hitreje lotijo. Kosimo v suhem vremenu, da ne bi s hojo po blatnih in mokrih tleh kvarili strukture tal. V vlaž­nem vremenu pokošeno travo odstranimo s površine, v suhem pa lahko počakamo, da se vsaj delno posuši in jo potem uporabimo kot zastirko na vrtu ali po plasteh naložimo na kompost.

Kdaj se spomladi lotimo zasnove nove zelenice?

Za zasnovo nove trate je najboljši čas jeseni, ker je v tleh dovolj vlage, pa tudi njihova temperatura je primerna. Tako lahko semena hitro vzklijejo. Spomladi lahko vznik travnih semen ovirajo semena plevelov, ki vzklijejo veliko hitreje. Zato je treba zelenico zasnovati čim bolj zgodaj spomladi, najpozneje do sredine maja.

Kako pripravimo tla?

Tla moramo dobro pripraviti, saj se nam vsaka napaka pri tem opravilu lahko poz­neje zelo pozna. Površino, namenjeno za trato, najprej prekopljemo. To je najbolje napraviti s prekopalnikom ali frezo, če pa je površina zares majhna, se lahko lotimo tudi ročno. Ob prekopavanju dodamo prsti kakovostno organsko gnojilo. Ko končamo, površino temeljito pregrabimo in odstranimo vse kamne, večje kot centimeter. Ne pozabimo na naklon zemljišča za odtekanje deževnice.

Koliko časa po pripravi tal posejemo seme?

Po gnojenju z organskimi gnojili je najbolje počakati dva tedna in potem posejati travno mešanico. To izberemo glede na podnebne razmere in osončenost površine. Po enakomerni setvi površino še povaljamo z val­jarjem ali utrdimo z deskami ali lopato. Na koncu vse skupaj zalijemo.

Kaj pa, če želimo imeti v travi posajene spom­ladanske čebulnice?

Spomladi je trata, na kateri cvetijo čebulnice, prava poživitev vrta. Posadimo jih čisto preprosto. Najprej z nožem odrežemo del trate, ki jo želimo zasaditi. Na mladi trati gre to lažje in jo preprosto odgrnemo, starejša, zapleveljena trata pa se pri tem drobi. Zemljo prerahljamo in pognojimo z organskim gnojilom. Za naraven videz čebulice raztresemo čim bolj naključno in jih vtisnemo v zemljo tako, da je vršiček na vrhu. Globina sajenja naj bo od dva- do trikrat večja od debeline čebulice. Na koncu trato zagrnemo nazaj. Spomladi trate do šest tednov po zadnjem cvetenju ne kosimo, da čebulnicam odmrejo listi.

FOTO: Shutterstock Foto:

Na vrtičku v bližini Save, kjer je zemlja precej mivkasta, imam posajenih tudi nekaj trajnih zelišč. Zanima me, koliko naj spomladi porežem vrtni žajbelj. Jeseni ga namenoma ne porežem, saj domnevam, da tako bolje prezimi. Kljub temu se mi je enkrat že zgodilo, da kakih pet let stara rastlina širokolistnega žajblja po letih lepe in uspešne rasti zime ni preživela, čeprav ni bilo pretiranega mraza. Kako naj žajbelj oskrbujem?

Jasna iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Žajbelj je treba zgodaj spomladi porezati čim niže, a le do najbližjih lepih brstov. Iz teh bo pognali mladi poganjki. Če bomo rezali v oleseneli del, se bo ta posušil, ker tam ne bo odgnalo nič novega in mladega. Žajbelj lahko zelo enostavno razmnožimo kar z delitvijo koreninskega sistema, s čimer dobimo nove rastline. Jeseni mu pustimo liste za prezimovanje. Če ga takrat porežemo in ga potem zdela še zmrzal, se bo rastlina zelo slabo obnovila. Poleti pustimo kakšno vejico, da semeni, in seme potresemo ter tako dobimo novo rastlino, ki nam nadomesti obstoječo.

Pošljite nam vprašanje
Vprašanja sprejemamo po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si in po klasični pošti na naslov Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.