Vrtna svetovalnica: Pretegnjen paradižnik, rdeča pesa in železne kačice

19. 5. 2019 | Besedilo: Vanes Husić, agronom, strokovnjak Kluba Gaia | Fotografije: Klub Gaia

paradižnik, rdeča pesa, železne kačice, vrtna svetovalnica, klub Gaia

Do junija bomo v vrtni svetovalnici s pomočjo strokovnjakov, agronomov Kluba Gaia, odgovarjali na vaša vprašanja in pomagali reševati vaše zadrege.

Težave pri sajenju paradižnika

Za sajenje paradižnika vzgajam lastne sadike že leta. Letos imam veliko pretegnjenih. Ali je bolje kar kupiti nove ali jih lahko vseeno posadim? Kako naj jih posadim? Ali naj gnojim pred sajenjem ali lahko kar v jamico?

Marina iz Grosupljega

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pretegnjene sadike niso najboljše, a jih lahko vzgojimo v močne rastline. Pretegnjene sadike ali sadike z dolgim steblom posadimo globlje ali položno v zemljo, saj ima paradižnik zmožnost, da požene korenine tudi iz zakopanega stebla. Če imamo peščena, rahla tla, iz katerih hitro izhlapeva voda, je sadiko paradižnika najbolje vsaditi kar navpično in globoko, do prvih pravih listov. Tako bo koreninski sistem globok in bo črpal vodo iz globine. Če so tla težja in bolje zadržujejo vodo, sadiko položimo v zemljo položno. Koreninski sistem bo močnejši in širši.

Ker so rastline šibke, s tankim deblom, jih je ob sajenju dobro zaliti z biostimulanti, ki vsebujejo ali morske alge ali aminokis­line, za boljšo ukoreninjenost in zmanjšanje šoka ob presajanju. Gnojiti je najbolj preprosto tako, da pri sajenju nasujemo v sadilno jamico nekaj peletov organskega gnojila. To naj vsebuje veliko kalija. Kalij je izjemno pomemben ne le za kakovost plodov, temveč za rast in razvoj močnega koreninskega sistema ter čvrstost rastline. To pa pri šibkih, pretegnjenih sadikah veliko pomeni. A gnojenje se ne konča s sajenjem. Pomembno je redno dognojevati s gnojilom, ki vsebuje veliko kalija. Z njim so denimo bogata organska gnojila z dodatkom alg. Dognojujemo enkrat na teden. S tekočim gnojilom lahko dognojujemo tudi skozi liste – foliarno.


Zbita zemlja

Imam težavo z vzgojo rdeče pese. Ko jo posejem, dobro ozeleni in lepo raste. Kmalu pa se začnejo koreninice sušiti, sadika uvene in odpade. Gnojim tudi s hlevskim gnojem, vendar malo. Zemlja na našem vrtu je težka, ilovnata, in ko je suha, jo težko prekopavam. Ali jo lahko rahljam s sipo, ki se uporablja v gradbeništvu (mislim, da gre za silikatno sipo)? Ali so te sipe, ki se dobijo na trgu, ekološko sprejemljive?

Mija iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Korenovke in gomoljnice veliko težje uspevajo v težkih, zbitih tleh. Če se koreninice v zemlji začnejo sušiti in rastlina veni, potem sklepamo kar na okužbo z glivično boleznijo. Te so pogostejše v težkih, glinenih tleh. Veliko manj so ogrožene rastline, ki imajo nadzemne plodove, zato bodo bolje uspevale kapusnice in plodovke ter solatnice. Tudi za čebulnice takšna zemlja ni najboljša.

Zemljo lahko z leti pravega dela spremenimo, da bolj ustreza za vzgojo različnih vrtnin, s korenovkami vred. Težko zemljo je treba zrahljati z dodajanjem organske snovi in mineralov. Organska snov se vriva med glinene delce in tako rahlja zemljo. Uporabljamo kompost iz živalskega gnoja – hlevski gnoj ali domači kompost iz rastlinskih ostankov. Tega vdelamo v zgornjo plast tal, izključno jeseni. Jeseni mikroorganizmi predelajo organsko snov do konca in zima poskrbi za ličinke in jajčeca škodljivcev v kompostu. Kompost dodajamo enkrat na tri leta, saj vsebuje veliko hranil. Ker ga imamo vsako leto, pa z njim kolobarimo. To pomeni, da vrt razdelimo na tri dele in vsako leto pognojimo en del. Za rahljanje je najbolje uporabljati preverjene minerale, kot sta zeolit in bentonit, ki ju vdelamo v zgornjo plast zemlje. Lahko jeseni, spomladi ali kar čez sezono. Industrijski pripravki so lahko povsem sprejemljivi, a se moramo prepričati o izvoru in vsebnosti. Ne smejo vsebovati smeti ali ostankov nevarnih odpadkov.


Neškodljive stonoge

Pošiljam fotografijo živalic, za katere ne vem, kaj so. Lesen plot, ki predstavlja vrtno škarpo, je v deževnem vremenu poln teh »stonog«. Pogled na njih ni prav nič lep, ker jih je ne­šteto. Kmetijski svetovalec pravi: neškodljiva stonoga. Jaz pa nisem prepričana. Dobim jih denimo pri solati in zdi se mi, da delajo škodo. Mi lahko pomagate ugotoviti, kaj so in kaj storiti?

Tatjana po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Po slikah sodeč gre za železne kačice. Te se pojavijo na mestih, kjer je na voljo veliko organske snovi, s katero se prehranjujejo. Na videz so zelo podobne stonogam. So koristne živalice, ki predelujejo organsko snov in jo spreminjajo v hranila za mikroorganizme in rastline. Tako sodelujejo pri tvorjenju humusa v tleh in ohranjanju rodovitnosti tal na povsem naraven način. Če pa so se res močno namnožile, je razlog v vlažnem vremenu in veliki količini organske snovi. Letošnje vreme jim je naklonjeno, in če se jih želimo znebiti, moramo odstraniti vir organske snovi. Pogosto se skrivajo v razpadajočem lesu in vlažnih kotičkih drv ali rastlinjaka.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE