Vrtna svetovalnica: Priprave na vrtno sezono

Kalivost semena

Doma sem našla precej domačega semena. Mama ga je sama pridelovala na vrtu. Rada bi ga uporabila, a ne vem, ali je še dobro. Kako naj preverim? Ali je morda bolje kupiti kar novo seme?

Sara iz Cerknice

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Z doma vzgojenim semenom lahko zmanjšamo strošek pri vzgoji vrtnin. Kupljeno seme ima na vrečki deklaracijo, v kateri je navedena tudi kalivost. Če pa imamo doma staro seme, naredimo preprost kalilni preizkus. Naključno vzamemo 100 semenk in jih položimo na krožnik med dve plasti papirnate brisače. Navlažimo jo in krožnik postavimo v temen prostor. Če po enem tednu ne vzkali vsaj polovica semenk, je seme neuporabno. Ko pa imamo manjšo količino semena, vzamemo vsaj 10 semenk. Tiste, ki vzkalijo, lahko previdno prestavimo v substrat za setev in jih gojimo naprej.

Za gojenje nekaterih vrtnin potrebujemo le malo semena. Ker ga je v kupljenih vrečkah različna količina, se pogosto zgodi, da nam ga po setvi nekaj ostane. To ni vedno slabo, zlasti če vemo, kako dolgo bo ostalo kalivo. Kalivost in življenjska doba semena se z leti zmanjšujeta, in sicer glede na vrsto vrtnine. Eno leto je uporabno seme: črnega korena, sladke koruze, čebule in bučk; dve leti: fižola in peteršilja; tri leta: graha, korenja; štiri leta: rdeče pese, paradižnika, zelja, solate; pet let: endivije, kumar, redkvic, blitve. Če vsako leto sproti pridelamo seme, ga označimo z vrsto, sorto in letnico. Tako bomo vedeli, do kdaj je uporabno. Pomembno je tudi, da ga pravilno shranimo – na temno in suho mesto.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: POSKUSITE VSAJ NEKAJ SADIK VZGOJITI SAMI

Sadike slabo napredujejo

Lani sem za vzgojo sadik uporabil zemljo z vrta, vendar niso dobro napredovale. Večkrat se je njihova rast kar ustavila, nekatere so potem v trenutku propadle. Kaj je razlog?

Andrej iz Celja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Vrtna zemlja, v kateri ni dodatkov, je za vzgojo zdravih sejancev manj primerna kot kakovosten substrat za setev. Zaradi omejenega prostora razmere v posodah niso naravne, niso del vrta in zapleteno ravnovesje med mikroorganizmi, zračnim prostorom in količino hranil se lahko hitro poruši. Kdor bi rad prihranil, si mešanico »zemlje« za setev lahko pripravi sam, tako da zmeša presejano vrtno zemljo in kompost, pesek in kameno moko, temu pa doda še zmleto oglje. Vendar pri domačih mešanicah vedno obstaja nevarnost, da mlade rastlinice izpostavimo glivičnim okužbam, ki povzročajo padavico sadik. Za okužbo so najbolj občutljiva stebelca tik nad površino substrata, kjer se tako stanjšajo, da sejančki poležejo. Da bi se izognili težavam, je priporočljivo, da se odločimo za specialno zemljo za setev, ki s posebej prilagojeno sestavo in fino strukturo omogoča hiter razvoj koreninskega sistema. Ko se mlada rastlina dobro ukorenini, tudi močno odžene.

Zalivanje sejančkov

Odločili smo se, da bomo letos vzgojili lastne sadike vrtnin. Otroci so že lani uživali pri setvi in si naredili pravo zabavo. Iz izkušenj se bojim, da jih bodo preveč zalivali. Koliko vode je še v redu?

Manca iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pravšnja količina vlage je pomembna tako pri klitju semena kot nadaljnji vzgoji sejančkov. Ker mora biti seme ves čas v stiku z vlago, skrbimo, da je substrat vlažen, ne pa moker. Pretirano zalivanje je pogosto krivo za gnitje semen, glivična obolenja oziroma pojav plesni. Če je mogoče, zalivamo v zgod­njih dopoldanskih urah, da se rastlinice do večera osušijo in jih ne izpostavljamo glivičnim obolenjem. Najprimernejša je deževnica, vodovodni vodi se je bolje izog­niti, ker vsebuje klor. Če nimamo druge možnosti, pustimo vodo iz pipe v zalivalki vsaj en dan in uporabimo za zalivanje le zgornji dve tretjini. Najbolje bo substrat navlažen, če ga bomo vsak dan pršili z nežnim pršilnikom. To lahko naredimo po po­trebi večkrat v dnevu, odvisno od velikosti sadik. Da zmanjšamo možnost okužbe z glivično boleznijo, lahko rastlinice občasno poškropimo oziroma zalijemo s sredstvom, ki vsebuje oomicete. Poleg tega, da uniči škodljive glive, še pospeši rast in razvoj mladih rastlin. Vedno sledimo napotkom pro­izvajalca o količini sredstva in kako pogosto ga uporabimo.