Vrtna svetovalnica: Vprašajte strokovnjaka

• Zaščita paradižnika

Paradižnik naj bi na vrtu prekrili z nekakšno streho, varovala naj bi ga pred dežjem, ki na mokrih rastlinah lahko povzroči plesen. Na svojem vrtu ne morem tako zaščititi vseh paradižnikov, ker sem jih sadila na različnih koncih glede na prostor in dobre sosede. Ali morda obstaja kakšen drug način? Ekološki, seveda. Hvala za odgovor.

Lidija iz Ljubljane

-----

Če imate paradižnik posajen na različnih delih vrta, lahko zaščitno streho naredite za vsakega posebej, na voljo pa so tudi prekrivke za posamične rastline. Seveda to pomeni kar nekaj dela in stroškov, rezultat pa vseeno ni zagotovljen, saj je intenzivnost pojava bolezni odvisna tudi od poletnih vremenskih razmer (nevarna so vlažna poletja).

Predlagam vam, da se zato odločite za ukrepe, ki zmanjšujejo obolevnost paradižnika na splošno. Začne se že pri sajenju, ko naj bodo rastline med seboj oddaljene vsaj 70 cm, da je omogočeno zadostno kroženje zraka. Ker pa ste paradižnik že posadili, lahko kroženje zraka izboljšate tudi s tem, da obtrgujete zalistnike, ko rastlina razvije spodnje plodove do velikosti oreha, pa ji potrgate vse spodnje liste do prvih plodov. List pustite le ob plodu. S tem bo manj vlage med rastlinami, hkrati pa bo do zorečih plodov prišlo več sonca.

Pomembno je tudi pravilno zalivanje, torej takšno, ki zmoči čim manj listov. Zato paradižnik in druge vrtnine zalivajte zjutraj, da se morebitni mokri listi čez dan posušijo. S prekrivanjem tal okoli rastline se bo vlaga v tleh ohranjala dlje, tako da ne bo treba zelo pogosto zalivati, predvsem poleti pa suša ne bo prizadela rastlin. Po vrtu lahko namestite tudi kapljični namakalni sistem za vrtičkarje, saj se z njim izognete močenju listov ob zalivanju.

Če boste opazili, da se je paradižnika vseeno lotila bolezen, poškodovane liste odstranite, rastline pa zalijte s pripravkom za krepitev rastlin na osnovi alg.

• Kapusnice rdečijo

Spadam med začetniške vrtnarice, vendar spremljam poljudne strokovne prispevke o priporočljivi oskrbi vrtnin. Tako sem bila pri aprilskem sajenju sadik kapusnic (brokoli, cvetača in nadzemna kolerabica) pozorna, da sem jih posadila tja, kjer sem zemljo jeseni pognojila s priporočeno količino lumbrivita – organskega gnojila iz hlevskega gnoja, ki so ga v kompost predelali deževniki. V sicer peščeno zemljo posajene sadike so se lepo prijele, po kakšnem mesecu dni pa so začele spreminjati barvo – od zunanjih listov navznoter dobivajo vijoličast nadih, njihova rast pa se je na videz skoraj ustavila. Redno rahljam zemljo okrog njih, zalila sem jih tudi s pripravkom iz alg. Česa jim primanjkuje?

Aleksandra iz Maribora

-----

Kapusnice lahko sadimo na vrt med prvimi vrtninami in tudi v maju je še čas zanje. Razpon primernega časa za sajenje je torej kar velik, kar pomeni, da so precej tolerantne na mraz. Ne ustrezajo pa jim velika temperaturna nihanja, kar se dogaja prav v letošnji pomladi. Od tod tudi vijoličasti nadih na listih in ustavljena rast. Po obdobju precej toplega vremena, ko smo sadili na prosto vse, poleg kapusnic tudi papriko in paradižnik (za slednja je bilo res še prezgodaj), nas je v času ledenih mož dosegla kar precejšnja ohladitev. To pa seveda ni prijetno za nobeno rastlino. Mnoge vrtnine smo takrat lahko zavarovali pred mrazom z vrtno tkanino, nato pa jih v toplem vremenu spet odkrili in so rasle naprej. Pri kapusnicah je nekoliko drugače, ko se po toplem vremenu pojavi ohladitev, jih to kljub prekrivanju lahko prizadene.

Če na rastlinah ne opazite nobenih drugih poškodb (na primer črne lise), ki lahko nakazujejo okužbo z glivično boleznijo, predlagam, da jih še enkrat pognojite in jim dodate sredstvo za krepitev, saj si bodo sadike opomogle. Če bo katera vseeno propadla, pa je še vedno čas, da jo nadomestite z novo – izberite zgodnjo sorto.

Za konec pa še nekaj o dobrih sosedih kapusnic, ki lahko preprečijo ali omilijo marsikatero težavo na posevku, hkrati pa vplivajo na ugodno rast in boljšo aromo. To so vse vrste solate, blitva, rdeča pesa, krompir, zelena, endivija, paradižnik, od zelišč pa kumina, poprova meta, pelin, koper in kamilica. Slabše bodo kapusnice rasle v družbi čebulnic in jagod.