Vrtnarski nasveti: Jeseni je čas za založno gnojenje in pripravo komposta

Vrtovi so seveda v tem času polni zelenjave. Večinoma smo za jesen sadili in sejali že v avgustu. Zdaj pa s pravilnim gnojenjem in krepitvijo poskrbimo, da bo pridelek zdrav in okusen. Ker so vrtnine v polni rasti in so grede polne, je najbolje uporabiti kar tekoče organsko gnojilo na osnovi morskih alg ali z dodanimi aminokislinami. Morske alge nam­reč vsebujejo veliko naravnega kalija (K). Ta je pomemben za močan koreninski sistem in odpornost rastlin proti nizkim temperaturam. Zato dognojujemo vsaj na deset dni.

Številni opažajo na zunanjih listih solatnic in špinačnic pege in lise, ki so znak glivičnih okužb. Vlažni topli dnevi pomenijo dobre razmere za razvoj bolezni. Zato zunanje okužene liste odrežemo in škropimo z naravnim pripravkom na osnovi njivske preslice. Imejmo v mislih dejstvo, da fitofarmacevtska sredstva ne delujejo pri nizkih temperaturah.

Založno gnojenje

Dolgotrajno deževje je zelo slabo vplivalo na zemljo, saj je hranila in humus ter številne koristne prebivalce oklestilo na minimum. Jesen je pravi čas, da vrnemo hranila in organsko snov v tla. Hranila dodamo z ekološkim organskim gnojilom v obliki peletov. To vsebuje makro-, mikrohranila, organsko snov in dele humusa v obliki huminskih ter fulvo kislin. Na en del vrta pa bomo dodali domači kompost. Jesen je namreč primernejša za uporabo komposta kot pomlad. Vrt razdelimo na tri ali štiri poljine, skladno s kolobarjem. Nato pognojimo prvo poljino s kompostom tako, da ga vdelamo v zgornjo plast zemlje. Na tem delu vrta bomo prihodnje leto vzgajali plodovke in kapusnice. Tako smo založno, za novo sezono, pognojili domači zelenjavni vrt. Ne pozabimo na sadovnjak in okrasne rastline. Vse potrebujejo hranila, ki so se izprala v globlje plasti tal. Tudi na teh delih vrta uporabimo kar ekološko peletirano gnojilo. To je boljša izbira kot mineralno, saj poleg makrohranil (N, P, K) vsebuje tudi mikrohranila.

PREBERITE ŠE: GNOJENJE: S HLEVSKIM GNOJEM NAJPOZNEJE DO KONCA OKTOBRA

Pripravimo kompost

V jesenskem času imamo na voljo veliko rastlinskih ostankov. Z zelenjavnega, sadnega in okrasnega vrta. Ker smo predelani kompost porabili na zelenjavnem vrtu, lahko zdaj zložimo velik kup komposta za naslednjo sezono. Osnova bo listje, ki seveda ne sme biti okuženo z boleznimi. Nato so tu suhe veje grmovnic in dreves ter številni ostanki vrtnin, ki morajo biti prav tako brez bolezni. Kup sestavljamo po slojih: najprej listje, nato veje in rastlinske ostanke. V ta namen smo si pustili vsaj pol samokolnice narejenega komposta. Tega dodajamo po plasteh, nato še vse skupaj dobro zalijemo. Za pravilne procese kompostiranja bi bilo idealno, če bi bil kompostni kup velik en kubični meter. Seveda se bo kmalu vidno sesedel zaradi količine listja, saj se bo to v toplem delu jeseni hitro skompostiralo.

Obdelava zemlje

Pravi čas za obdelavo težke, zbite, glinene zelje je pozna jesen. Takrat zemljo prelopatamo in pustimo v velikih grudah. Te bo zdrobila zima z mrazom in vlago. Vseeno bi bilo bolje imeti zemljo zapolnjeno, a za nekatere lopatanje ostaja tradicija. Rahle zemlje ne lopatamo, ne rahljamo, samo pustimo jo v mirovanju za novo sezono.

Zemlja naj ne bo prazna

Če je zemlja prazna, jo lahko vetrna in vodna erozija bolj prizadeneta. Mislim, da je bilo vode za letos več kot dovolj, zato zakrijmo tla z rastlinami ali vsaj zastirko. Kot zeleno gnojenje v jesenskem času sejemo žita. Druga možnost so zimske solatnice. Posejemo jih po vsej površini, če je setev pregosta, jih en del pojemo. Nato pa jih spomladi vdelamo v tla ter tako vnesemo organsko snov in hranila.

Če gredic v jesenskem in zimskem času ne bomo zapolnili z vrtninami, po njih posujemo zastirko. Med rastno sezono, v toplem delu leta, uporabljamo zeleno zastirko, sveže rastline. Jeseni pa uporabljamo rjavo, suho zastirko, najpogosteje slamo, miskant ali kakšen drug suh material. Nasujemo jo kar na debelo, lahko tudi do 10 cm. Delovala bo kot izolacija, zemlja bo dlje časa topla. Dobrodošla je tudi okoli vrtnin, ki bodo dlje časa rasle, saj bodo korenine na toplem. Prav tako bodo mikroorganizmi dlje aktivni in bo še vedno potekala razgradnja organske snovi v humus, hranila in druge pomembne snovi, ki so potrebne za rast vrtnin.