Vrtnine na prostem in mraz − kaj nujno poberemo in kaj lahko pustimo brez zaščite

Kaj nujno poberemo pred zmrzaljo

Če raste na gredicah še kakšna glavnata solata, jo pred slano poberemo, na prostem pa pustimo zimske sorte, ki smo jih sejali septembra ali oktobra.

Poberemo novozelandsko špinačo, cvetačo, paprike, bučke, če se nam je še kakšna ohranila.

Najprej porežemo enoletna zelišča, kot so bazilika, majaron, janež, koper, koriander, kumina, enoletni šetraj, boreč in cvetove ognjiča. Pri peteršilju porežemo liste skoraj do tal, lahko pa nekaj rastlin s korenino vred presadimo v lonec in ga postavimo v zavetje, ali pa jih na vrtu prekrijemo.

Če jih želimo shraniti, porežemo tudi poganjke trajnih zelišč: meto, meliso, žajbelj, timijan, šetraj, drobnjak, luštrek, ožepek, pehtran, sivko, rožmarin.

Katere vrtnine zaščitimo

Najboljša zaščita za vrtnine, ki bi jim radi podaljšali čas pobiranja, je pokrivanje s kopreno − pri tej je boljše kot plosko pokrivanje pokrivanje čez loke. Prek lokov lahko vrtnine na gredicah zaščitimo tudi s PVC-folijo, ki jo bomo v toplejših dneh na konceh privzdignili zaradi zračenja.

Zaščitimo endivijo, jesenske sorte radiča, kot so štrucar, palla rossa 2 in 3, castelfranco, kitajski kapus. Kako dolgo bodo zdržali na prostem, je seveda odvisno od temperatur. Od naštetih vrtnin je najobčutljivejši kitajski kapus.

Motovilec pozimi pobiramo, ko se odtali in oživi. Foto: Martina Unbehauen/Shutterstock_ Foto:

Kaj pustimo na gredah brez zaščite

Sorte zimske solate, ki smo jih sejali septembra in oktobra (posavka, vegorka, bistra, zimska rjavka, nansen), bodo zimo preživele brez zaščite. Ko bo suho, lahko rastline malo ogrnemo.

Do pobiranja lahko pustimo na prostem zelje, glavnati, brstični in listni ohrovt – mraz jim bo še nekoliko posladil okus.

Zimskega pora ne pokrivamo, v hudem mrazu le prigrnemo zastirko.

Ni nam treba ščititi zimskih sort radiča, kot so palla rossa 4, verona, treviški, solkanski, tržaški solatnik. Na gredah lahko ostanejo do pomladi. Pred hudim mrazom jih zaščitimo tako, da ob rastline prigrnemo prst. Spomladi, takoj ko se otopli, bodo rastline rasle naprej.

Motovilec, ki smo ga sejali septembra in oktobra, bomo lahko pobirali v pozno jeseni, v kopni zimi in zgodaj spomladi. Nepokrit bo rasel počasneje in bo čez zimo pobiranje malo skromnejše. Če ga zaščitimo s tunelom, pa bo pridelek obilnejši.

Korenovke in gomoljnice (korenast peteršilj, črno redkev, podzemno kolerabo, strniščno repo in korenje, ki smo ga sejali avgusta) lahko pustimo čez zimo kar na gredah. Prst jim bo zagotovila najboljšo zaščito pred mrazom. Pobiramo jih sproti po potrebi. V hudem mrazu jih zaščitimo z debelejšo plastjo zastirke, denimo slame, sena, listja.