Kot so povedali na ministrstvu za okolje in prostor, za rastlinjake, ki so začasni objekti, ni treba pridobiti nikakršnega dovoljenja in zanje ne veljajo nobene omejitve, razen če jih določa občinski prostorski akt. Enako velja za rastlinjake do 50 kvadratnih metrov.

Za rastlinjake od 50 do 150 kvadratnih metrov je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt (t. i. malo gradbeno dovoljenje). Vlogo za to dovoljenje lahko izpolnijo investitorji sami, in sicer na obrazcu med drugim opišejo lego objekta na kopiji zemljiškega katastra, tloris in prerez objekta ter priložijo soglasja (če se gradi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture ali varovanih območij) in dokazilo o pravici graditi. Projektne dokumentacije ni treba izdelati.

Za večje stalne rastlinjake, ki se štejejo za manj zahtevne objekte, pa je treba pridobiti klasično gradbeno dovoljenje, ki je potrebno tudi za zahtevne objekte in med drugim zahteva dokumentacijo, ki jo izdela projektant, pridobitev mnenj (po starem zakonu soglasij) in plačilo komunalnega prispevka.

Pri tem velja, da če je rastlinjak kupljen na trgu kot izdelek (s certifikatom), se ga ne glede na površino šteje za nezahteven objekt, torej se ga postavi z malim gradbenim dovoljenjem. Pogoj je tudi, da se ne izvaja npr. betonskih del za temelje ali drugih gradbenih del, pojasnjujejo na mnistrstvu.

"Uredba je torej precej liberalna, saj za začasne rastlinjake in rastlinjake, kupljene na trgu, ne postavlja nobenih pogojev glede površine. Za ostale, trajne rastlinjake nad 150 kvadratnih metrov pa je treba zagotoviti, da so varni, zato je za njih potrebno klasično gradbeno dovoljenje," so povedali na ministrstvu.

Sindikat kmetov Slovenije v torek opozoril, da postavitev rastlinjakov, večjih od 150 kvadratnih metrov, zaradi stroškov s projektno dokumentacijo in komunalnega prispevka zahteva visoke stroške. Podpredsednik sindikata Roman Žveglič je navedel primer kmeta, ki je želel postaviti rastlinjak velikosti 650 kvadratnih metrov. Projektna dokumentacija bi ga stala 3000 evrov, moral bi pridobiti soglasja, plačati bi moral tudi 7500 evrov komunalnega prispevka. S tem bi bili stroški skupaj s stroškom rastlinjaka previsoki, da bi se vložek izplačal.

Zato so ministrstvo pozvali, naj spremeni uredbo o razvrščanju objektov tako, da za postavitev rastlinjakov, ne glede na velikost, ne bi bila potrebna dovoljenja.