Zelena prestolnica Evrope: februarja v ospredju lokalna samooskrba

Februar je sicer tudi mesec, ko bo Ljubljana uradno prevzela naziv Zelene prestolnice Evrope. V Bruslju ji ga bo 9. februarja predal Bristol. Laskavi naziv bodo v Mestni občini Ljubljana (Mol) obeležili s celoletnim programom, ki ga bodo razdelili na tematske mesece. Februar bo tako namenjen lokalni samooskrbi, vsakodnevne aktivnosti pa bodo na občini tudi s pomočjo vrtcev in šol pripravljali v informacijski točki Točka.Zate., ki stoji pred mestno hišo.

Projekte ljubljanske občine s področja samooskrbe, med katerimi so vrtički v Ljubljani, Pustolovska pot, Pot dobrot, Skupnost Urbani vrt Onkraj gradbišča in Pridelaj.si, bodo meščani lahko spoznali 17. februarja, vsak petek pa bodo svojo dejavnost predstavila lokalna strokovna društva. Ob sobotah bodo v informacijski točki med 10. in 14. uro prodajali lokalne pridelke in izdelke.

Ambasadorsko štafeto bo sicer danes Četrtna skupnost (ČS) Črnuče predala ČS Šmarna gora. Predstavniki obeh skupnosti se bodo ob 15. uri zbrali pod daljnovodi v Črnučah, kjer bodo opozorili na problematiko severne trase daljnovodov, ki zadeva obe skupnosti. Trasi daljnovoda odločno nasprotujejo tudi na Molu, zato se bosta zbranim pridružila župan Zoran Janković in podžupan Dejan Crnek.

ČS Šmarna gora se bo kot ambasadorka predstavila v soboto pred Točko.Zate. Med 9. in 16. uro bodo organizirali lokalno tržnico, na kateri bodo Ljubljančani lahko kupili domače pridelke in izdelke ter spoznali ponudbo lokalnih gostincev iz te četrtne skupnosti. Program bodo popestrili s petjem in izdelovanjem sirupov iz zelišč, pripravljajo pa tudi okroglo mizo z naslovom ČS Šmarna gora in samopreskrba mesta - izgubljena priložnost?.

Lokalni tržnici bosta zaživeli tudi 13. februarja, ko bodo v Tacnu in v Gameljnah ponujali domače kmečke pridelke in izdelke iz domače in umetne obrti.

Pomembnost samooskrbe poudarjajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot so pojasnili za STA, je pomembna razvojna priložnost za lokalno samooskrbo ekološko kmetijstvo, saj ravno v tem segmentu povpraševanje v tem trenutku močno presega ponudbo. Pri doseganju samooskrbnih ciljev in konkurenčnega razvoja slovenskega kmetijstva pa je eno vodilnih usmeritev varovanje naravnih virov, so še pojasnili na ministrstvu.