V okviru raziskave so ugotovili, da se delfini najbolj veselijo druženja s človekom oziroma trenerjem, s katerim so najpogosteje v stiku. Ugotovili so namreč, da delfini razumejo, da »boljši stik s človekom pomeni tudi boljšo oskrbo«.

Raziskave, ki je trajala tri leta, rezultati pa so bili objavljeni v znanstveni reviji Applied Animal Behaviour Science, so se lotili s številnimi eksperimenti, ki jih je skupaj s sodelavci oblikovala dr. Isabella Clegg. »Hoteli smo ugotoviti, katere dejavnosti so delfinom, ki živijo v ujetništvu, najbolj všeč,« je pojasnila Cleggova. Da bi ugotovila katere, je preizkusila tri aktivnosti: igra s trenerjem, igrače v bazenu in kontrolno dejavnost (pustiti delfine, da se zabavajo sami). »Ugotovili smo, da so se najbolj veselili igre s človekom, s katerim imajo največ stika,« je pojasnila Cleggova. Navdušenje so pokazali tako, da so glavo dvigali nad gladino in opazovali trenerja, ki se je bližal, energično so plavali in več časa preživeli ob robu bazena. »Enako vedenje je možno opaziti pri vseh živalih v živalskem vrtu in na kmetijah,« je še dodala Cleggova.

Vprašanje, ali je prav, da delfine zapiramo v vodne parke, še vedno ostaja brez odgovorov. Francoska vlada je pred kratkim odpravila prepoved na razmnoževanje delfinov v ujetništvu, kar je bistveno olajšalo delo zaposlenim v vodnih parkih in tudi prispevalo k boljšemu počutju živali. Brigitta Mercera, ki vodi delfinarij v parku Astérix, je prepričana, da so delfini, ki se lahko razmnožujejo, imajo mladiče in jih vzgajajo, veliko bolj srečni kot prej. »Mislim, da so delfini, ki živijo v divjini, bolj srečni v divjini, medtem ko so delfini, ki so skoteni v ujetništvu, tukaj bolj srečni. To je njihovo naravno okolje, drugega ne poznajo,« je še dodala.