Hibernacija želv: Vse kar morate vedeti o tem naravnem procesu

Želve se v hladnem obdobju leta v naravi umaknejo v varna mesta, kot so luknje pod zemljo, kjer so zaščitene pred mrazom in plenilci. 

Jure Felicijan, ustanovitelj Društva za želve Slovenija nam je pojasnil, da se med hibernacijo metabolizem želve upočasni, kar zmanjšuje potrebo po hrani in energiji. "To velja za kopenske in vodne želve," pravi. Kopenskim želvam običajno že septembra uredi prezimovanje zunaj, pripravi jim kozolček, notri položi slamo in suho listje, da se lahko zakopljejo in začnejo hibernirati. 

PREBERITE ŠE: OSEBNA IZPOVED: VSEH ŽELV V POPLAVAH NISEM USPEL REŠITI

"Želvam pa lahko pripravimo prostor tudi v kleti. V lesen zaboj naložimo približno 10 centimetrov vlažne zemlje, na to dodamo listje ali slamo. Nivo mora biti tako visok, da se želva lahko vanj popolnoma zagrebe. Na zaboj položimo še mrežast pokrov, da jih zaščitimo pred glodavci.  Želve nato ob prvih hladnih dneh prinesemo od zunaj. Poskrbeti moramo, da je temperatura v kleti okoli 0 do 8 stopinj, nič pa ne bo narobe, če bo tudi nekoliko hladneje, nekaj stopinj pod ničlo." 

Če nimamo druge možnosti, je za hibernacijo primeren tudi hladilnik, kjer naj želve ostanejo od konca oktobra pa do konca marca.

Po Juretovih besedah pa obstaja tudi tretji način, kako lahko poskrbimo za hibernacijo želv, še posebej, če je v kleti pretoplo in se želve zaradi tega vmes prebujajo, kar zanje ni dobro. "Takrat se nekateri odločijo, da jih bodo dali v hladilnik. Temperaturo nastavimo na okoli 2 - 6 stopinj Celzija in nato na police položimo lesene ali plastične posode, v katere prav tako nasujemo svežo zemljo, listje in slamo, da se lahko zarijejo in v miru prespijo do pomladi. V hladilniku naj bodo od konca oktobra oziroma ko se shladi pa do konca marca, ko jih začnemo postopoma zbujati tako, da hladilnik enostavno izklopimo, temperatura se začne zviševati, s tem pa želve postajajo čedalje bolj budne in aktivne."

Vodne želve hibernirajo v vodi

Jure ima tudi precej vodnih želv, ki hibernirajo od novembra, pa vse do marca, aprila. Zanje je najbolje, da jih lastniki po prvi slani iz ribnikov prenesejo v klet ali hladnejše temne prostore, kjer voda ne zmrzne. Tja postavijo banjo s približno 20 cm vode. Priporočljivo je, da jo izolirajo, da voda ne zamrzne. Čeprav jim lahko prezimovanje uredimo tudi v vlažni zemlji, je za vodne želve priporočljivo, da hibernirajo v vodi. "V naravi se v naravnih ribnikih želve samo zakopljejo v blatno dno. Problem so le umetni ribniki, kjer je na dnu folija in kjer so strmi dostopi na kopno. Takrat se lahko zgodi, da se želve utopijo."

Postopno prebujanje

Želve, ki hibernirajo v kleti, je priporočljivo v prvem tednu bujenja vsak dan skopati v mlačni vodi.

Pravi, da so se letos kopenske želve že začele zbujati in prihajajo na površino, a le toliko, da se malo pogrejejo na sončnih žarkih, potem gredo nazaj spat. "V tem času tudi ne jedo," pojasni in nadaljuje: "Ko se temperature dvignejo in se pogoji izboljšajo, se želve ponovno prebudijo iz hibernacije in se začnejo aktivno hraniti in premikati." Jure pojasni, da je tiste, ki jih imamo v kleti, priporočljivo vsak dan prvi teden bujenja skopati v mlačni vodi, da se očistijo in napijejo, preden jih prestavimo nazaj v zunanji prostor. "April je običajno že toplejši mesec in bolj deževen, zato v naravi prostoživeče želve izkoristijo dežne kaplje in luže za kopanje ter se počasi pripravljajo na budno obdobje leta, mi pa jim to omogočimo s kopelmi."

Če želva dolgotrajno ne hibernira, se njena življenjska doba precej zmanjša.

Včasih se zgodi, da katera želva tudi med hladnejšimi meseci ostane živahna in noče spati, zato jo je treba prestaviti v toplejši prostor v stanovanju in jo hraniti kot običajno. "Težava bi nastala, če več obdobij zaporedoma ne bi hibernirala, saj bi lahko prišlo do odpovedi organov. Zimsko spanje namreč poskrbi za to, da se telo želve odpočije, funkcije v telesu se upočasnijo in ravno zato imajo želve tako dolgo življenjsko dobo. Če želva dolgotrajno ne hibernira, se njena življenjska doba precej zmanjša." Jure še razloži, da nekateri mladičev do 3. leta starosti ne prezimujejo ali pa zelo kratek čas, ker je verjetnost, da kateri od njih pogine velika. "Po 3. letu starosti pa jih hiberniramo normalno 4-5 mesecev, saj se samo želve, ki prezimujejo, lahko uspešno razmnožujejo."

Veste, katero vrsto želve imate?

Težava je, kadar lastniki ne vedo, kakšno vrsto želve imajo. V Sloveniji se pojavljajo 4 vrste kopenskih želv, ki hibernirajo, ostale, kot so leopardje želve, afriške ostrogaste ter druge eksotične, pa ne. Nemalokrat se zgodi, da kitajske sklednice zamenjajo za rumenovratko, a prva ne hibernira, zato jo je treba hraniti vse leto. Jure svetuje, da vsakdo, ki je v dilemi in ne ve, kakšno vrsto želve ima, oziroma kako zanjo najbolje poskrbeti, piše na Društvo za želve Slovenija in v elektronsko pošto priloži sliko svoje želve, da se lažje določi, kateri vrsti pripada.