Kostanj in želod psu škodita

Kostanj

Na sprehodu ne brcajte kostanjevih bodečih lupinic, da jih pes ne zamenja za žogico.

Surovi kostanji v manjših količinah sicer za psa niso nevarni, a bi lahko v večjih količinah povzročili prebavne težave (napihnjenost, driska in bruhanje). Če bi pes pojedel cel surov kostanj, bi se mu lahko, še posebej, če gre za manjšega psa, zataknil v črevesju ter povzročil resnejšo težavo, zato je najbolje, da psu preprečite, da bi jih zaužil. 

PREBERITE ŠE: SUROVA JAJCA V PASJI PREHRANI: DA ALI NE?

In še en nasvet: pri nabiranju kostanja nikar ne brcajte kostanjevih bodečih lupinic. Pes jih bo morda zamenjal za žogico in skušal vanj ugrizniti, kar bo zelo boleče. 

Kuhan ali pečen kostanj v manjših količinah pa psu lahko ponudite, bolje kuhanega kot pečenega, a bodite previdni, da ne pretiravate s količino. Koliko jih bo lahko pojedel brez težav, je odvisno od velikosti, starosti, presnove, zato je najbolje, da ste pri odmerjanju zmerni in da psa dobro opazujete ter ga v primeru težav odpeljete k veterinarju.

Želod

Že pet do deset želodov zastrupi deset kilogramov težkega psa.

Če pes poje želod, pa je nekoliko bolj nevarno, saj vsebujejo grenko taninsko kislino, ki je lahko strupena za pse. Zaužitje želodov lahko povzroči naslednje simptome: 

• bolečine v trebuhu, 
• bruhanje, 
• drisko, 
• utrujenost, 
• odpor do hrane, 
• večjo žejo, 
• slinavost, 
• poškodbo jeter in ledvic. 

V nekaterih primerih se lahko pri psih razvije resna zastrupitev z njimi, še posebej, če zaužijejo večjo količino. V takšnem primeru je priporočljivo, da se posvetujete z veterinarjem, ki vam bo dal ustrezne napotke in priporočil morebitno zdravljenje. Običajno bo z zdravili pri psu spodbudil bruhanje ali pa bo izčrpal želodčno vsebino. Če je pes slaboten in so toksini že prešli v njegov organizem, bo kuža nekaj časa ostal na opazovanju, saj bo veterinar spremljal delovanje vitalnih organov in v primeru poslabšanja tudi odreagiral. 

Kako resne težave se pojavijo po zaužitju, je odvisno od števila želodov, ki jih je pes pojedel, veljalo pa naj bi, da lahko že pet do deset želodov zastrupi deset kilogramov težkega psa. 

Strupeno je tudi hrastovo in nekatero drugo odpadlo listje.

Velja še opozoriti, da je za psa strupeno tudi hrastovo listje - če je le-to predolgo na tleh, se na njem razvijejo bakterije in plesni, oboje pa lahko povzroči bakterijsko okužbo in prebavne težave.

Zato bodite pozorni, kadar se s psom odpravite na jesenski sprehod. Kot vedno velja, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Če je mogoče, torej preprečite, da bi vaš štirinožni prijatelj zaužil kostanj ali želod ali da bi pil iz luž, v kateri je hrastovo listje. Smiselno in praktično pa je psa naučiti, da ob besedi »pusti« ali »fuj« pusti njemu privlačno stvar pri miru ali jo izpljune, če jo že ima v gobčku.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Za zdravje srca, za boljšo prebavo (in drugi zdravilni učinki kostanja)