»Sprva smo mislili, da delfinov pri nas ni. V prvih letih raziskovanja smo imeli premalo podatkov, da bi določili njihovo število, danes pa vemo, da jih je okoli 150 in da je ta populacija razmeroma stabilna. Zadnjih osem let delamo monitoring skozi vse leto, medtem ko smo prej to počeli le v poletnih mesecih, zato so podatki zanesljivejši,« pojasni Tilen Genov, predsednik društva Morigenos. Na vprašanje, kako delfine med seboj ločijo, odgovori: »Prepoznamo jih s pomočjo naravnih oznak na plavuti, brazgotin, ki so nastale pri igri ali redkih bojih. Vsak delfin ima na hrbtni plavuti unikaten set oznak, ki je podoben našemu prstnemu odtisu. S foto identifikacijo jih tako prepoznamo, ločimo, vemo, koliko jih je, katera samica ima mladičke in podobno.«

Tilen opozori na dejstvo, da delfini ne zaidejo k nam, kot mnogi radi rečejo. »Oni tu živijo. Tržaški zaliv z okolico predstavlja njihov stalni življenjski prostor, vse leto. Prav tako mnogi zmotno mislijo, da ti delfini živijo v družinskih skupnostih. V vrsti velikih pliskavk ni družinske ureditve, orke jo recimo imajo. Naši delfini se sicer združujejo v socialne skupine in se med sabo mešajo, gre za dolgotrajnejša prijateljstva, zavezništva, nemalokrat pa lahko opazimo tudi enega samega delfina,« pove in nadaljuje: »Zanimiva je ugotovitev, da si delfini iz dveh socialnih skupin ne delijo prostora in časa. Nikjer na svetu še to ni bilo evidentirano.«

Razlikujejo se tudi po značaju

Raziskovanje je zastavljeno tako, da so člani društva pogosto na terenu, kjer jih iščejo ter beležijo čas ter lokacije, kjer se zadržujejo, zato so te živali v zadnjih 19 letih že zelo dobro spoznali. Ne le fizično, med sabo se razlikujejo tudi značajsko. Eni so bolj individualisti in se držijo zase, drugi so akrobatske narave, tretji so bolj družabni, eni so plašni, umirjeni, drugi pogumni in radovedni. »Poletje je glavni čas kotitev, saj je temperatura vode višja, zato smo bili izjemno veseli, ko smo pred približno štirinajstimi dnevi opazili letošnjega prvega novorojenčka!« A poletni čas ni le čas mladičkov, je tudi čas, ko so naše vode močno obremenjene s pomorskim prometom. »To lahko delfinom povzroča težave, saj lovijo, se orientirajo in sporazumevajo s pomočjo zvoka. Plovila povzročajo hrup, in ker zvok veliko hitreje potuje po vodi kot po kopnem, se včasih lahko zgodi, da delfin ne sliši svojega mladička, težje najde hrano, predvsem pa so delfini zaradi tega v stresu, kar lahko vpliva tudi na njihovo zdravje.«

Pravila obnašanja ob srečanju

Ob srečanju z delfini je pomembno, da se vedemo odgovorno. »Ne smemo jih poditi, ampak zmanjšamo hitrost ali ustavimo plovilo, ugasnemo motor ter uživamo ob pogledu nanje. S temi preprostimi ukrepi zmanjšamo negativni vpliv nanje. Prav tako jih ne hranimo, ne plavamo z njimi, saj je lahko to početje potencialno tudi nevarno. V večini niso agresivni, so pa to velike, težke in močne živali, ki nas lahko nehote poškodujejo.«

Sogovornik pri svojem delu zelo uživa. Pravi, da so trenutki, ko zagledaš mladička, neprecenljivi. »In ko srečaš določenega delfina spet po dolgem času, se zdi, kot da si videl starega prijatelja. Veliko dela je vezanega tudi na pisarno, urejanje evidenc, dokumentov, pomembno je tudi izobraževanje. Ljudje nam pogosto pomagajo in nas pokličejo, ko zagledajo delfine. Takrat se hitro odpravimo na teren, jih opazujemo, raziskujemo. A ne smemo zanemariti tudi tega, da so hkrati prav ljudje tisti, ki pogosto onesnažujejo naravo in morje, vanj mečejo vrečke, cigaretne ogorke … Upamo in si želimo, da bodo tudi ti začeli spoštovati in varovati naše okolje.«