Raziskava: Jamski medved ni popolnoma izumrl

30. 8. 2018 | Besedilo: K. Ž./STA

izumrtje, raziskava, jamski medved

Slovenski raziskovalci so sodelovali v mednarodni raziskavi genoma jamskega medveda, s katero so pokazali, da izumrtje vrste ni nujno vedno popolno. Rezultati raziskave namreč kažejo, da lahko nekatere vrste na genetski ravni še več deset tisoč let sodelujejo v evolucijskih procesih, čeprav je njihov zadnji osebek že davno poginil.

V raziskovalni skupini pod vodstvom raziskovalcev Univerze v Potsdamu v Nemčiji so sodelovali tudi raziskovalci Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izsledke raziskave so objavili v reviji Nature Ecology & Evolution, so sporočili z omenjene fakultete.

Mednarodna skupina raziskovalcev je preučevala genom jamskih medvedov, izumrlih bližnjih sorodnikov današnjih rjavih in severnih medvedov. Po predvidevanjih raziskovalcev so bili videti kot zelo veliki in okorni rjavi medvedi, ki so se prehranjevali pretežno z rastlinsko hrano, izumrli pa so pred približno 25.000 leti.

Genomska raziskava štirih jamskih medvedov iz različnih lokacij od Španije do Kavkaza je pokazala, da je vsaj del genoma jamskih medvedov preživel v današnjih rjavih medvedih.

Rjavi in jamski medved sta se po navedbah biotehniške fakultete očitno občasno parila in imela plodne potomce, ki so se vključili v genski sklad rjavega medveda. Tako so se nekateri geni izumrle vrste jamskega medveda dejansko ohranili do današnjega dne.

Kot je dejal soavtor članka Tomaž Skrbinšek z Oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti, bi se večina ljudi strinjala z izjavo, da je izumrtje za vedno, kar zaenkrat po njegovih besedah v veliki meri tudi drži. "Čeprav se vlaga precej truda v poskuse, da bi s pomočjo biotehnologije izumrle vrste ponovno obudili, to za zdaj še ni obrodilo sadov. V tej novi raziskavi pa smo pokazali, da izumrtje vrste ni nujno vedno popolno," je dejal Skrbinšek.

Pri posameznem rjavem medvedu so raziskovalci sicer našli v povprečju le enega do dva odstotka genoma jamskega medveda, vendar opozarjajo, da se dejanski zapis in to, kje v genomu se nahaja, med osebki in populacijami razlikuje.

"To pomeni, da se je na ravni celotne vrste v rjavem medvedu dejansko ohranil znaten del evolucijske dediščine izumrle vrste. Rezultati tako kažejo, da lahko nekatere vrste na genetski ravni še več deset tisoč let sodelujejo v evolucijskih procesih, čeprav je njihov zadnji osebek že davno poginil," so še zapisali na fakulteti.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE