Večina mačk ima rada ugodje in njihov dan je popoln, če lahko večino dneva prespijo ali počivajo v zavetju toplega doma. Nekatere mačke pa se, še posebej tiste, ki so vajene bivanja zunaj ali so predstavnice pasem, ki izvirajo iz hladnejših krajev, razveselijo celo snega.
Mačke se znajo prilagoditi nizkim temperaturam in ohraniti toploto. Pri tem jim pomaga podlanka, mehka in gosta plast dlake, ki ujame zrak blizu kože in deluje kot izolator ter preprečuje izgubo toplote. Zgornja plast dlake, ki je daljša in trša, ščiti podlanko pred vlago in vetrom, medtem ko ima maščobni sloj na površini dlak (ki vsebuje naravna olja) nalogo, da odbija vodo in ohranja suhost tudi v vlažnih razmerah.
Piloerekcija ali kurja polt označuje dvig dlak, ki se lahko pojavi tudi zaradi hladu oziroma mraza. Ob hladu se namreč mačje dlake dvignejo, medse ujamejo zrak in tako zaščitijo žival pred podhladitvijo. Prav tako pozimi mačke dobijo gostejšo in daljšo podlanko ter se na tak način prilagodijo na nizke temperature.
Mačke v naravi so pozimi običajno manj aktivne, saj s tem prihranijo energijo, ki jo potrebujejo za lov in preživetje. Tudi notranje mačke, čeprav niso neposredno izpostavljene mrazu, lahko v zimskih mesecih spremenijo vedenje. Tudi na mačje kosmatinke vplivajo krajši dnevi in manj dnevne svetlobe, zato več spijo, se manj igrajo, iščejo toplejše kotičke v prostoru in se rade zleknejo na mehko odejo. Pozimi se mnogim poveča apetit, saj njihovo telo naravno skladišči več energije za pripravo na hladne dni in zato je treba nadzirati morebitno povečanje njihove telesne teže.
Tako kot ljudje, se tudi mačke razlikujejo ne le po videzu in značaju, temveč tudi po tem, kaj imajo rade. Nekatere snega ne marajo, medtem ko druge uživajo v snežni idili, rade raziskujejo in lovijo snežinke. Navdušenje pa običajno ne traja zelo dolgo, kajti mokrih tačk in neprijetnih temperatur se hitro naveličajo in si prej ali slej spet zaželijo toplega, varnega zavetja.