Skrb za zdravje perutnine

V Sloveniji je predpisano obvezno cepljenje perutnine proti atipični kokošji kugi na gospodarstvih, ki imajo nad 350 živali, poleg tega pa še v naseljih, v katerih so gospodarstva, ki imajo več kot toliko živali, v fazanerijah in rejah nojev, nam je odgovoril Matjaž Emeršič z uprave. Cepljenje proti drugim boleznim ni predpisano. Je pa priporočljivo, da se lastniki živali glede drugih preventivnih ukrepov in v primeru spremenjenega obnašanja živali obrnejo na veterinarja veterinarske organizacije.

Na vprašanje, ali moramo to, da imamo perutnino, komu prijaviti, nam je odgovoril, da morajo imetniki živali v skladu z 11. členom Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05 in 90/12) posedovanje rejnih živali prijaviti pristojnemu območnemu uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pri reji je treba upoštevati določila Zakona o zaščiti živali in njegovih podzakonskih aktov, zlasti Pravilnika o zaščiti rejnih živali. Opozoril je tudi, da lahko občinska zakonodaja predpisuje dodatne omejitve glede rejnih živali, kar je odvisno od posamezne občine. Priporočil je, da se ljudje pred nabavo živali poučijo o specifičnosti reje in potrebah perutnine, da kasneje ne bi prišlo do nepotrebnih problemov.

Vprašanje, kako občinski predpisi urejajo rejo perutnine, smo pisno poslali na dve občini, Ljublljana in Nova Gorica. Namenoma smo izbrali mestni občini, saj je v takšnih okoljih gojenje perurnione bolj izjema kot pravilo. Miroslava Križnič z mestne občine Nova Gorica nam je odgovorila, da nimajo posebnega odloka, ki bi urejal to področje. V prostorskih aktih tega ne obravnavajo, razmišljajo pa, da bi nekaj določil s tega področja vključili v Odlok o javnem redu in miru. To področje tako za zdaj ureja le Zakon o zaščiti živali (Uradni list, št.  98/199 s spremembami). Z vidika kmetijstva reja domačih živali ni omejena na ruralna ali kakšna druga območja. Potrebno je le poskrbeti za dobro počutje živali, kar ureja gornji zakon.

Gorazd Maslo, vodja odseka za razvoj podeželja in upravne zadeve na mestni občini Ljubljana pa nam je pojasnil, da 17. člen Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin za Ljubljano določa, na katerem območju se lahko redijo le hišne živali. To pomeni, da tam ni možno gojiti domačih žival (zajčka denimo lahko imamo za hišno žival ali pa ga denimo redimo kot domačo žival, za meso): »V ožjem mestnem središču (med Tivolsko cesto, Trgom Osvobodilne fronte, Masarykovo cesto, Šmartinsko cesto, Njegoševo cesto, zveznico med Njegoševo cesto in Roško cesto, cesto Za Gradom, Karlovško cesto, Zoisovo cesto, Aškerševo cesto in Trgom mladinskih delovnih brigad do Tivolske ceste), v strnjenih stanovanjskih naseljih, razen na registriranih kmetijskih gospodarstvih in v večstanovanjskih hišah, je dovoljeno imeti le hišne živali.«