Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Živali

Sterilizacija in kastracija mačk nujna

Sterilizacija in kastracija mačk je nujna za preprečitev nekontroliranega razmnoževanja in širjenja bolezni, opozarjajo strokovnjaki. Nenadzorovana populacija prostoživečih mačk se namreč lahko hitro namnoži in to privede do širjenja številnih bolezni. V izogib tovrstnim težavam nekatere občine organizirajo akcije sterilizacije oz. kastracije prostoživečih mačk. Ena takih bo med 2. in 13. septembrom potekala v Mestni občini Kranj, vsako leto pa jo izvajajo tudi v zavetišču Gmajnice.
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock
K. Ž./STA
27. 8. 2019 | 09:33
22. 10. 2024 | 08:43
4:02

Kranjska občina sterilizacijo in kastracijo prostoživečih in lastniških mačk od leta 2011 izvaja dvakrat letno. Prostoživeče mačke po predhodnem obvestilu občanov odvzamejo iz okolja, jih kastrirajo ali sterilizirajo, označijo ter vrnejo v okolje, če jih občani tam ne želijo, pa te mačke preselijo v zavetišče, so pojasnili na kranjski občini. Število odvzetih mačk po njihovih podatkih rahlo upada, leta 2014 so jih iz okolja odvzeli 230, lani pa 199, so navedli.

V Kranju sofinanciranje sterilizacije/kastracije tudi za lastniške mačke

Na kranjski občini pa letos ponovno sofinancirajo tudi sterilizacijo in kastracijo lastniških mačk občanov Kranj. Poseg sterilizacije in kastracije lastniških mačk bo občina sofinancirala v višini 20 evrov na žival, posameznemu gospodinjstvu pa bo praviloma sofinancirana storitev za največ dve lastniški mački. Skupaj je zagotovljenih 1000 evrov na posamezno veterinarsko ambulanto.

FOTO: Shutterstock
Foto:
FOTO: Shutterstock Foto:
V Ljubljani okoli 10.000 prostoživečih mačk

Po ocenah vodje Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah Marka Omana na območju Mestne občine Ljubljana živi okoli 10.000 prostoživečih mačk. Kot je dejal so te mačke bolj kot ne prepuščene same sebi in preživijo s hrano, ki jo dobijo v okolju ali pa jih hranijo ljudje. Njihovo število pa v urbanem okolju lahko hitro naraste ob razmnoževalnem potencialu mačke, ki lahko dvakrat na leto skoti do pet mladičev.

PREBERITE ŠE: Hišni ljubljenčki: razmnoževanje nadziramo mi

V zavetišču Gmajnice si tako po Omanovih besedah prizadevajo, da se nezaželeni mladiči ne kotijo, in skozi celo leto, predvsem pa zgodaj spomladi in jeseni ulovijo čim več mačk, jih kastrirajo in sterilizirajo ter spustijo nazaj v okolje. Pomembno je, da mačka v tem času ni breja ali nima mladičev, saj ji zaradi sterilizacije lahko zmanjka mleka za mladičke, je še poudaril Oman.

Nekatere bolezni nevarne tudi za človeka

Ob nekontroliranem razmnoževanju mačk in pomanjkanju nadzora nad prostoživečimi mačkami lahko pride tudi do širjenja bolezni, ki so za mačke, predvsem pa za mladiče smrtno nevarne, med njimi so mačji aids in mačja kuga. Mačke pa so lahko prenašalke bolezni tudi na človeka. Najbolj poznana je mikrosporija oz. t. i. mačja bolezen. Po Omanovih besedah gre za glivično obolenje kože oz. dlake, njeno zdravljenje pa je lahko dolgotrajno. Ob rednem nadzoru lahko možnosti za prenos teh bolezni bistveno zmanjšamo, je še poudaril Oman.

Sicer pa v zavetišču pripravljajo aplikacijo z imenom MuceLj, ki bo omogočala še boljši nadzor mačje populacije preko prostovoljcev in večjo vključenost občanov, je še dodal Oman.

PREBERITE ŠE: 7 načinov, kako poskrbeti za varnost zunanje mačke

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine