To je razlog, zakaj os ne bi smeli odganjati s svojega vrta

Pomlad je na naših vrtovih poleg rastlin prebudila tudi mnoge insekte. Brenčanja čebel smo se precej razveselili, saj se predvsem zadnja leta zavedamo, kako tesno je naš obstoj povezan z njihovim preživetjem. Malce bolj na živce pa nam gredo ose, do katerih imamo navadno malce manj sočutja. A v resnici si z nastavljanjem pasti zanje delamo medvedjo uslugo.

Ker vemo, da ose ne proizvajajo medu, poleg tega pa se vedejo precej bolj agresivno od svojih pridnih sorodnic, pri ljudeh niso ravno toplo sprejete. Še posebno nadležne so v času piknikov in druženja na vrtu, ko ves čas napadajo našo hrano in pijačo. Da bi se črnorumenim nadlogam izognili, tako zunaj nastavljamo takšne in drugačne pasti s sladkimi tekočinami, zažigamo kavno usedlino in še bi lahko naštevali. Pa ose na našem vrtu res nimajo česa početi?

Agresivne plenilke, ki pomagajo na vrtu

Osji pik seveda ni prijeten, prav tako ne njeno brenčanje in obletavanje naše mize. Na vrtu pa ose le niso tako nekoristne. Tudi one namreč v manjši meri oprašujejo cvetove, predvsem pa so odlične plenilke, kar nam lahko pomaga v boju z različnimi zajedavci na vrtnih gredicah. Zelo uspešne so v plenjenju gosenic, ličink, hroščev in celo muh. Tako so sposobne precej zreducirati število "sovražnikov" naših pridelkov. S sadjem se sicer zelo rade hranijo tudi same, sploh s tistimi plodovi, ki odpadejo z drevesa in se medijo na tleh. V takšnih primerih moramo biti izredno previdni, da nas ne pičijo, sploh če njihov pik pri nas sproži alergijsko reakcijo.

Če se le da, je s tovrstnimi plenilkami zato na vrtu dobro živeti v sožitju. Pustite jim gnezditi kje na robu parcele oziroma na mestu, mimo katerega se ne sprehodite velikokrat. Ose namreč postanejo napadalne, ko se počutijo ogrožene, in hitro bomo staknili kakšen pik, če se bomo potikali okoli njihovega domovanja. 

OB PIKU OSE
Če vas slučajno doleti njihovo maščevanje, niste pa alergični nanje, boste bolečino omilili tako, da mesto segrevate s predmetom ali vodo, ki je toplejša od 55 stopinj Celzija. Osji strup je namreč termolabilen, kar pomeni, da ga vročina uniči.