Tradicionalni slovenski zajtrk prerašča v gibanje

Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Otroci v osnovnih šolah in vrtcih ter zaposleni v številnih podjetjih in institucijah na ta dan skupaj uživajo zajtrk, sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla, medu in jabolk.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ni pomembno le to, koliko otrok se zjutraj sreča z zajtrkom, ali se prehranjujejo zdravo, ampak gre tudi za zavedanje, da lokalna proizvodnja hrane omogoča delovna mesta. "A ne gre le za delovna mesta, gre tudi za višjo kakovost, ki je povezana s kratko transportno potjo," je dejal.

Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je DZ v sredo po vetu v državnem svetu znova sprejel prenovljeni zakon o javnem naročanju, ki uvaja okoljski kriterij in upošteva dolžino transportne poti. To je pomembno, saj so javni zavodi pomemben kupec hrane. Po anketi iz letošnje pomladi je 38 odstotkov hrane v javnih zavodih lokalnega izvora, ta delež pa želijo zvišati na 70 do 75 odstotkov, je povedal Židan.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dejala, da se prehranjevalne navade Slovencev sicer izboljšujejo, saj več kot polovica odraslih zajtrkuje, medtem ko je pri mlajši generaciji ta delež še vedno manjši od 50 odstotkov. Tradicionalni slovenski zajtrk se ji zato zdi pomemben za osveščanje najmlajših, da je zajtrk eden od najpomembnejših dnevnih obrokov.

Spomnila je, da bi morali na vsakodnevne jedilnike pogosteje uvrščati kakovostna polnozrnata živila, stročnice in sadje ter zelenjavo, pridelano v lokalnem okolju. Priporočena pestra hrana v zmernih količinah vključuje tudi meso, je poudarila v luči nedavnih polemik o uživanju rdečega mesa, ki jih je sprožila Svetovna zdravstvena organizacija.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila, da je organizirana šolska prehrana eden od pomembnih standardov kakovosti šolskega prostora. "Smo tudi ena od redkih držav, ki to sistematično in sistemsko izvaja kot šolski resor. Ni veliko držav, ki temu namenja sredstva in tovrstne spodbude," je dejala in dodala, da je to kakovost treba negovati.

Šole bi radi spodbudili, da bi večkrat uporabile lokalno pridelane sestavine, moramo pa sistemsko poskrbeti, da imajo ustrezen sistem naročanja hrane in veliko skrb za vse standarde kakovosti in zdravja, ki jih mora hrana zagotavljati, je povedala. Zato so na ministrstvu organizirali medresorsko skupino, ki bo prevetrila merila za naročanje in standarde v luči zdravja in sodelovanja z lokalnim okoljem ter pridelavo, je pojasnila.

Projekt s pristojnimi ministrstvi izvajajo Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, akciji pa se vsako leto pridružujejo tudi številna slovenska podjetja.

Lani je tradicionalni slovenski zajtrk pripravilo 667 vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jim je kmetijsko ministrstvo povrnilo stroške, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so projekt v celoti izpeljali s pomočjo donacij. Tradicionalni zajtrk je tako pojedlo 257.000 otrok v vrtcih in osnovnih šolah, ministrstvo pa je projekt lani financiralo s 111.538 evri. Približno enak znesek pričakujejo tudi letos, je navedel Židan.

Projekt o tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nato prerasel v dan slovenske hrane, je nastal na pobudo ČZS. Še en pomemben projekt, pod katerega so se podpisali čebelarji, pa je projekt razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. "Realno lahko pričakujemo, da bo Generalna skupščina ZN o tem odločala jeseni 2017," je napovedal Židan.

ČZS bo skupaj s proizvajalci zaščitenih kmetijskih proizvodov danes popoldne organizirala tudi slovensko kosilo, pred kmetijskim ministrstvom pa je že dopoldne simbolno zagnala promocijsko kampanjo, v okviru katere bodo do marca s prepoznavnim vozilom, ki ga krasijo čebelarski motivi, obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in širili informacije o pobudi za razglasitev svetovnega dneva čebel.

Predsednik ČZS Boštjan Noč je Židanu ob tem podelil posebno zahvalo za zelo dobro delo na projektu svetovnega dneva čebel. "Do danes smo 110-odstotno uspešni," je dejal in priznal, da je ponavadi zelo neučakan, v tem primeru pa je še sam presenečen nad hitrostjo razvoja dogodkov in nabiranjem podpore. Presenečen je tudi nad pozitivnim odzivom gospodarstva.

Ta projekt je po Židanovem mnenju v prvi vrsti namenjen osveščanju o pomenu čebel in opraševanja, z vidika Slovenije pa je pomemben tudi za krepitev prepoznavnosti države, turizma in širšega gospodarstva. Napovedal je tudi, da so na nedavnem obisku na Kitajskem tamkajšnjim predstavnikom predali prošnjo za izvoz medu in medenih izdelkov, ki jo obravnavajo "prioritetno". "Verjamem, da bomo hitro prišli do tega trga," je optimističen minister.